V minulih 25 letih se v gozdno-lesni verigi ni veliko dogajalo, izgubili pa smo nekaj deset tisoč delovnih mest. Toda na obzorju so velike spremembe.
Ob domnevi, da bo poleg naložbe nekdanjega šefa Slovenskih železnic Blaža Miklavčiča, danes enega ključnih igralcev slovenskega gradbeništva, v kočevsko Grčo v Sloveniji postavil veliko žago še škotski BSW in da bo turški družbi Yildizlar Yatirim Holding iz stečaja uspelo prevzeti Lesno Tip, v preteklosti eno največjih evropskih proizvodenj za izdelavo ivernih plošč, bi se raven predelave lesa v Sloveniji v prihodnjih treh letih lahko pomembno zvišala, ocenjuje Mitja Piškur z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije. Po njegovem mnenju bodo omenjene tri večje naložbe pripomogle k razvoju domačih podjetij v panogi, med drugim tistih, ki imajo v lasti manjše žage.
Izstopili iz združenja lesne in pohištvene industrije
Ti so se pred nekaj meseci skupaj s trgovci z rezanim lesom združili v gospodarsko interesno združenje Sloles. Doslej se jim je pridružilo okoli 40 podjetij, skupaj pa pomenijo približno polovico slovenske primarne predelave in trgovine z rezanim lesom. Po pojasnilih direktorja Slolesa Eda Oblaka so se za ustanovitev gospodarskega interesnega združenja odločili, ker je ravno primarna predelava najšibkejši člen v vsej gozdno-lesni verigi. Številni njihovi člani so izstopili iz združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS, v okviru katere deluje sekcija slovenskih žagarjev, primarnih predelovalcev lesa in trgovcev z žaganim lesom. »V združenju na GZS delujejo tudi proizvajalci oken in hiš, do pred štirimi leti pa sekcije žagarjev sploh ni bilo. Ker smo ocenili, da bi se lahko hitreje razvijali, smo izbrali svojo pot,« je povedal Oblak, sicer tudi lastnik družbe Breza Commerce iz Gorenje vasi, ki se ukvarja z nabavo, pripravo, sušenjem in prodajo rezanega lesa, odkupom in prodajo hlodovine ter uvozom in izvozom lesa.
Perspektivo Slolesa je prepoznala tudi vlada. Zato je gospodarsko interesnemu združenju dovolila uporabo imena Slovenija. Takšno odločitev je država utemeljila s tem, da je namen združenja razvoj, povezovanje, kakovostno delo slovenskih žagarjev in trgovcev z lesom. Cilji so tudi promoviranje uporabe slovenskega lesa in lesnih izdelkov, podpora ustanoviteljem in članom zavoda, spodbujanje tehnološkega razvoja proizvodnje in izdelkov, pridobivanje sredstev za svoje delovanje iz razpisov EU in Slovenije, oblikovanje priporočenih cen lesa in lesnih proizvodov ter iskanje strateških partnerjev.
Po besedah predsednika Slolesa Danila Knapa so se s SID banko dogovorili, da bo primarni proizvodnji lesa v prihodnjem letu namenila posebne vire sredstev. Denar za modernizacijo predelovalnih obra tov nameravajo pridobivati še od državnih in evropskih nepovratnih sredstev, državnih poroštev za najem posojil ter pri komercialnih bankah. »Ocenjujemo, da bi lahko v obdobju treh do petih let skupaj vložili od 200 do 300 milijonov evrov,« je dejal Oblak.
V nekaj letih do številnih delovnih mest
Po njegovih pojasnilih bo Slovenija težko prišla na raven iz leta 1990, ko je bilo v panogi zaposlenih več kot 40.000 delavcev. Toda z razmeroma nizkimi vložki bi lahko v nekaj letih ustvarili od 10.000 do 20.000 delovnih mest. »Če bi prodali pet milijonov kubičnih metrov predelanega lesa, bi z iztržkom lahko kupili 40 milijonov kubičnih metrov hlodovine,« je mogoče učinke nazorno prikazal Oblak. Velik delež slovenskega lesa sicer zdaj kot hlodovino izvozijo v Avstrijo in Italijo. Kot je povedal Danilo Knap, tuji kapital v Slolesu cenijo, vendar iz oddaljenih držav: »Le v tem primeru imamo zagotovilo, da se nepredelan les ne bo več izvažal iz Slovenije.«
Z družbo Slovenski državni gozdovi, ki od leta 2015 upravlja približno petino vseh slovenskih gozdov v državni lasti, naj bi Sloles v teh dneh sklenil dolgoročne pogodbe, je dejal Knap. S tem bi bile težave s pridobivanjem surovine rešene. Cilj Slolesa pa ni le pridobivanje hlodovine iz državnih gozdov, temveč sklepanje dolgoročnih pogodb z lastniki zasebnih gozdov.
