Čeprav sta Miro Cerar in Andrej Plenković današnje srečanje v Banskih dvorih začela s prisrčnim stiskom rok, poudarjanjem dobrososedskih odnosov in nagovarjanjem »kolega Miro« in »kolega Andrej«, so se dobro uro trajajoči pogovori s kosilom končali brez preboja. Cerar se je ponovno zavzel za implementacijo arbitražne razsodbe in k njej pozval tudi Hrvaško, a je njegov gostitelj dal jasno vedeti, da razsodbe ne sprejemajo in je 29. decembra niti ne bodo začeli uresničevati. Kot pričakovano se v Zagrebu ni zgodilo nič posebnega, je pozneje komentiral zunanji minister Karl Erjavec. Dvostranski dogovor, ki ga je za rešitev »odprtega mejnega vprašanja« Sloveniji ponujala Hrvaška v minulih mesecih, se je na srečanju v Zagrebu ponovno znašel med Plenkovićevimi idejami, kako naprej.
Kot je hrvaški premier Andrej Plenković pojasnil po pogovorih s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem, naj bi bila v dvostranskem sporazumu zaveza, da se najde meja na morju in kopnem ter določi plovbni režim v »hrvaških vodah zunaj Savudrijske vale«. S sporazumom bi oblikovali tudi komisijo za demarkacijo meje ter vanj zapisali zavezo, da bosta končni dogovor o meji ratificirala parlamenta obeh držav. Vendar je premier Cerar v skladu z navodili koalicije vztrajal, da je bila določitev meje s Hrvaško končana z arbitražno razsodbo, Slovenija pa jo šteje kot obvezujočo za obe državi in jo namerava še naprej spoštovati.
Cerar je obžaloval, da Hrvaška še vedno zavrača arbitražno razsodbo. Napovedal je, da jo bo Slovenija po 29. decembru začela izvajati tam, kjer bo to lahko storila sama. Na morju uresničevanje arbitražne razsodbe posebnega dogovora s Hrvaško ne potrebuje, saj je meja določena. »Vsaka država bo na svojem delu izvajala jurisdikcijo,« je dejal premier, ki se je skupaj s Plenkovićem zavzel proti vsakršnim mejnim incidentom. Sodelovanje pri uresničevanju arbitražne razsodbe bi bilo potrebno pri kopenski meji, kjer bi mešana državna komisija morala izvesti demarkacijo meje z manjšimi popravki, je pristavil premier.
Za Hrvaško bo 29. december normalen dan
Ko se bo Slovenija 29. decembra, torej čez dober teden dni, znašla sama pri uresničevanju arbitražne razsodbe, to za Hrvaško ne bo poseben dan. »Za Hrvaško bo dan kot vsak drug,« je dejal Plenković in ponovil znano stališče, da je pomen tega datuma za Slovenijo drugačen, saj je zavezana arbitražni razsodbi, medtem ko Hrvaška ni.
Premierja sta srečanje ocenila kot konstruktivno, ker se je z njim nadaljeval dialog in sta lahko pokazala, da sta se državi zmožni pogovarjati naprej. A razhajanja so bila očitna pri tem, kakšen naj bo nadaljnji dialog. Medtem ko si je Cerar še naprej predstavljal dialog o tem, kako naj se izvaja arbitražna razsodba – predvsem na kopnem, je Plenković jasno nakazoval, da bi z dialogom rad zbližal stališča držav pri vprašanjih, kjer je precej strinjanja. »Za medsebojne odnose bi bilo dobro, da stališča postanejo prožnejša,« je dejal Plenković.
Po oceni hrvaškega premierja je percepcija mejnega problema hujša, kot so težave v realnosti. To je ponazoril s številom prizadetih ljudi zaradi arbitražne razsodbe. »Manj kot sto ljudi mora po arbitražni razsodbi ostati na hrvaški strani. Ribičev z ene in druge strani, ki bi želeli imeti pravice v 'Savudrijski vali', ni več kot 50.«
Tožbo bi lahko vložili maja
Tudi po tem zadnjem srečanju je popolnoma jasno, da se bo Slovenija izvajanja arbitražne razsodbe lotila sama. Kot smo že poročali, bo prva poteza slovenske vlade v prihodnjih dneh sprejetje sklepa, da je državna meja s Hrvaško evidentirana. Ko bo omenjeni vladni sklep začel veljati, bo Slovenija začela uresničevati druge določbe implementacijskih zakonov, med drugim zakona o morskem ribištvu. Če v Zagrebu tega ne bodo spoštovali, bi bil to lahko pomemben razlog za slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne odločbe oziroma evropskega pravnega reda. Slovenija bi se utegnila tako odločiti za tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu po členu 259. iz pogodbe o delovanju Evropske unije.
Ker mora pred vložitvijo tožbe opraviti še posvetovanje z evropsko komisijo – to lahko traja do tri mesece – vložitve tožbe ne gre pričakovati v prvem četrtletju prihodnjega leta. Takrat bo Slovenija po naših informacijah predvidoma sprožila 259. člen pogodbe o delovanju Evropske unije, tako da bi se pred sodniki posamezni deli hrvaškega neuresničevanja arbitražne razsodbe utegnili znajti maja.
Cerar je potrdil, da se slovenska vlada pripravlja na morebitno tožbo, vendar odločitve o tem še niso sprejeli. »Če bo nastopil takšen čas, bo o tem odločala slovenska vlada. Ali se bo to zgodilo, je odvisno od ravnanja Hrvaške,« je dejal premier. A Plenković je danes menil, da tožba Slovenije proti Hrvaški ne bi bila prava pot.
Še več. Za tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu, ki se največkrat omenja kot možna sodna pot Slovenije proti Hrvaški, naj Slovenija po Plenkovićevih ocenah sploh ne bi imela pravne podlage. »Ko gre za del pristopne pogodbe (Hrvaške), ki govori o ribolovu, bi ta prešel v primarno (evropsko, op. a.) zakonodajo, če bi se arbitražna odločitev izvedla v celoti. A za popolno izvedbo arbitražne odločitve je potrebno soglasje obeh držav. Četudi ne bi bilo težav 29. junija, bi morali obe državi 30. junija reči, da jo bomo izvedli,« je pojasnil Plenković.
