»Preprosto moram biti zadovoljen in pozitiven. Vidimo, kje so rezerve. Zdaj si moram prizadevati za to, da bom v teku nekoliko hitrejši in da bo streljanje hitro in uspešno ter da bom lahko začel tekmovati agresivneje. Potem se bom lahko večkrat približal vrhu,« je slovenski biatlonec Jakov Fak razmišljal po zadnji preizkušnji decembrskega niza tekem svetovnega pokala, potem ko je na prestižni tekmi trideseterice s skupinskim startom v Annecyju osvojil osmo mesto. Tako kot ga poznamo v najboljši različici šampionske prakse, se ni oziral na dogajanje v vasici Le Grand Bornand, kjer je pred številnimi navijači zasedel dvakrat 13. mesto (v petek in soboto) in je skupaj z včerajšnjim osmim na tekmi s skupinskim startom po prvem ciklusu v skupnem seštevku svetovnega pokala na izjemno visokem tretjem mestu.

Tako visoko kot v olimpijskem decembru ni bil niti v najboljših sezonah. Tako v sezoni 2012/13, ki jo je marca končal na četrtem mestu, kot decembra 2014, ko je sezono končal kot tretji, je prvih osem tekem v seštevku začel kot – peti. »Rezultati so šli navzgor, le v Franciji je bilo malce nihanja. Vedno je vse odvisno od številnih dejavnikov,« je ponovil biatlonsko pravilo. Zanimivo, da je v nedeljo znova izbral staro preverjeno taktiko iz Östersunda in Hochfilzna, ko je bil izjemno natančen na strelišču. V soboto je bil, kot se velikokrat zgodi v biatlonu, v smučini celo med najhitrejšimi, a je na strelišču zgrešil kar tri tarče. To pomeni, da je od skupaj devetih zgrešenih tarč v 130 poskusih zgrešil tri (20). »S tekom sem poskušal ujeti čim več tekmovalcev, kar mi je nekako uspevalo, a vse sem izgubil na strelišču,« je priznal po tekmi očitno napačno taktiko. In kot zmorejo le največji velemojstri, napake ni ponovil.

Klemen Bauer je bil v soboto na zasledovanju z velikim izzivom, saj je lovil nedeljsko tekmo biatlonske formule ena, a mu več kot 38. mesto ni uspelo. Tudi Anji Eržen v ženski zasledovalni tekmi ne, je pa s 34. mestom dosegla drugi najboljši dosežek kariere. »Uvrstitev Klemena med elitno trideseterico je bil glavni cilj, a žal se mu ni posrečilo,« je po tekmi priznal trener Tomaš Kos, seveda zadovoljen, da so dosežki v decembru šli v številnih pogledih navzgor.

To je treba pripisati tudi miselnosti. Čeprav imata le dva posameznika boljšo statistiko od Jakova Faka, v streljanju pa je daleč spredaj, visoko motiviran, kot vedno je, gleda le na – najboljša. In kot je opazil, sta Martin Fourcade in Johannes Thingnes Boe izpustila štafetne tekme. »Tudi tako se dela razlika,« je pripomnil Fak. Mlajši od bratov Boe je na sobotni zasledovalni tekmi suvereno obdržal prednost s sprinta (»Presenečen sem nad svojo pripravljenostjo. Četrta zmaga zapored je zelo nenavadna zame. Doslej sem vedno po dobri tekmi imel slabši dan, zdaj sem konstanten. Uživam.«), v skupinskem startu pa je Francoz le dočakal svoj veliki trenutek pred številnimi domačimi gledalci. »Ne morem povedati, kako pomembna je zmaga zame, kako veliko čustev je zraven, kako veliko navijačev me je spremljalo. Verjetno je bila to najbolj neverjetna tekma v življenju. To so sanje. Svetovni pokal doma ni enako kot na Norveškem. To bi ponovil še enkrat. Večina je dirkala proti meni in uspelo mi je,« je bil čustven Martin Fourcade, ki rumene majice po šestih sezonah ne bo predal drugemu. Decembra 2018 bo imela tokratni francoski termin znova Pokljuka.