»Kljub težkim pogojem sem uspel na strelišču ostati miren in zbran. Bilo je napeto, a je uspelo. Zgrešiti le eno tarčo v teh vremenskih pogojih ni bilo tako enostavno. Natančno streljanje sem poskušal uporabiti sebi v prid. Osredotočil sem se le nase. V zadnjem tekaškem krogu sem imel že toliko prednosti pred Fourcadom, da me niso mogli ujeti,« je bil Jakov Fak v soboto ponosen na novo velemojstrsko izvedbo. Čeprav med sneženjem ni bil niti med tridesetimi najhitrejšimi v smučini, je za najnatančnejšega strelca ostal neulovljiv le Johannes Thingnes Boe.
Za Jakovom Fakom ni le uspešna vrnitev, pač pa tudi najuspešnejši začetek od enajstih sezon v svetovnem pokalu. »Nisem pričakoval, da bo šlo tako dobro. Ne morem se pritoževati. Vesel sem vsakega rezultata. Še naprej je zdravje na prvem mestu,« pravi po treh zaporednih uvrstitvah na zmagovalni oder. To je najuspešnejši zaporedni niz v karieri. Hochfilzen je odslej tudi najuspešnejše prizorišče. Pred petimi petimi leti so mu ploskali za prvo zmago. Obletnico je želel primerno proslaviti. Na Tirolskem ima štiri od 24 uvrstitev na zmagovalni oder.
Fak nezmotljiv
Jakov Fak je skoraj nezmotljiv, osredotočen, hladnokrven. V tej sezoni celo najboljši strelec v karavani. V petih posamičnih tekmah (120 tarč) je zgrešil zgolj štiri tarče. Po sobotni tekmi je razkril, da je to predvsem zaradi vadbe z ukrajinskimi biatlonkami, ki slovijo kot odlične strelke. Njegov izziv je vedno premagovati boljše. Varovanke Uroša Velepca so strelsko mojstrstvo pokazale predvsem na štafetni tekmi, kjer so bile druge za Nemkami.
Prav strelska natančnost na uvodnih tekmah je bil eden od adutov tudi slovenske moške štafete, a so imeli Miha Dovžan, Klemen Bauer (na zasledovanju je z 22. zdrsnil na 37. mesto), Mitja Drinovec in Jakov Fak v nedeljo slab dan. S 60 naboji so zadeli le 35 tarč! Verjetno je to eden negativnih rekordov. Celo Fak je ob reševanju časti slovenske štafete (končno 14. mesto) ustrelil slabše od svoje statistike. »Najbolj nas spravlja v slabo voljo, da smo bili zelo blizu 12. mestu, kar bi bila izpolnitev olimpijske norme,« je komentiral trener Tomaš Kos.
Tudi lisjak Fourcade zgreši
Tudi največjemu lisjaku med velemojstri Martinu Fourcadu se je v soboto na zasledovanju zatresla roka. Ko je z Jakovom Fakom in Boeom stal na odločilnem zadnjem strelskem postanku, je bil preveč zaletav. »Poskušal sem streljati hitreje, a to je bila povsem napačna odločitev,« je napačno taktiko priznal Francoz, ki se je moral potem v smučini pošteno potruditi za tretje mesto. Faka, ki je v skupnem seštevku napredoval na tretje mesto (216 točk), je gledal le od daleč. Fourcade domov v Francijo na tekme v Le Grand Bornand nosi rumeno startno številko vodilnega (264), sledi (236 točk) na Tirolskem nepremagljivi Johannes Thingnes Boe. Norvežani so v štafeti zmagali s prednostjo kar dveh minut z večnim Olejem Einarjem Bjoerndalnom in brez bratov Boe. »To je zame najboljši začetek doslej. Želim samo uživati, saj nikoli ni mogoče vedeti, kaj bodo prinesle naslednje tekme,« je Johannes Thingnes Boe previden glede napovedi v biatlonski loteriji. Tega se zaveda tudi Jakov Fak: »Če bom ostal zdrav, sem optimističen za nadaljevanje.«
Prebujanje v Davosu
»Končno dober rezultat po treh tednih. Malo je zmanjkalo za polfinale, a sem vseeno zadovoljna. Žal sem na zadnjem spustu morala Švedinjo Falk malo poriniti naprej, sicer bi obe padli, saj sva imeli smuči že preveč skupaj. Nisem imela izbire. Moja napaka,« je Anamarija Lampič opisovala enega odločilnih trenutkov drsalnega sprinta za svetovni pokala v Davosu, kjer je s 16. mestom dosegla najboljši slovenski dosežek v tej sezoni. Skupaj z Vesno Fabjan (17.), Alenko Čebašek (22.) in Katjo Višnar (24.) so se prvič uvrstile med trideseterico in se po številčnosti približale velesilam Norveški s šestimi ter Američankam in Švedinjam s petimi tekačicami med elito. Žal se nobeni ni uspelo uvrstiti v polfinale dvanajsterice. Preporod je napovedal tudi Miha Šimenc (35.), ki je za 99 stotink zgrešil druge točke v karieri. Na 10 km jim je bila blizu tudi Manca Slabanja (36.). 22-letna članica SK Ihan, ki vadi pod vodstvom očeta Roberta Slabanje, je šele drugič tekla v svetovnem pokalu. »Drugi petkilometrski krog sem imela manjšo krizo, a sem grizla. Počutje, smuči in vse ostalo se je dobro prekrilo,« je enega od pozitivnih presenečenj sezone komentirala Manca Slabanja.
