»Mislim, da se je odločitev izplačala, ko sem za zadnjo, peto tarčo leže počakal, naredil tri vdihe in potem ustrelil. In zadel. Bolje streljati sekundo dlje kot pa zgrešiti. Za četrto tarčo sem čutil, da je bila na robu,« je bil Jakov Fak ponosen na zanj odločilni trenutek na Tirolskem. Z velemojstrsko potezo je ohranil mirno roko, s tem pridobil odločilne sekunde in že 22. zmagovalne stopničke v sedmih letih. Kristalna snežinka in šopek smrekovih vej s Hochfilzna je nova potrditev vrnitve v svetovno elito.

Na prizorišču prve zmage izpred petih let se je pokazal v še boljši različici kot v švedskem Östersundu. Ohranil je strelsko mirno roko. Z novo ničlo je na prvih štirih tekmah zgrešil le tri od skupno stotih tarč. V tekaški smučini je bil še hitrejši. S polminutnim zaostankom in petim časom dneva sta ga ugnala le najboljša tekača med biatlonci, Johannes Thingnes Boe in kralj zadnjih petih sezon Martin Fourcade. »Osredotočil sem se nase, ustrelil in tekel tako hitro, kolikor sem lahko. Dobro sem razporedil moči (tretji čas zadnjega 3,3-kilometrskega kroga, op. p.). To je bilo vse, kar sem lahko storil. Potem velikih skrbi ni bilo več. V tistem trenutku sem prevzel vodstvo, a o končnih rezultatih ne moreš biti prepričan, dokler vsi ne končajo,« je dejal Fak. Ko dobi dovolj samozavesti, ga je zelo težko premagati. In lovec iz Mrkoplja je v zaletu. Na današnji zasledovalni tekmi ob 12.15 ga zagotovo tudi Norvežan in Francoz ne bosta podcenjevala. »Sem trdno na tleh. Na tekmo vedno odhajam skromno in potem želim narediti najboljše.«

Na srečo se je dobro razpletlo tudi z vremensko loterijo, saj je začelo snežiti šele popoldne. Servisna ekipa je znova vrhunsko opravila delo. »Majhna ekipa, ki dela vrhunsko,« se je zahvaljeval Jakov. Tekmovalni polet dobrih dosežkov je ponesel tudi druge. Skupaj s Klemnom Bauerjem (22. mesto) in Miho Dovžanom (40.), ki je ujel prvo točko svetovnega pokala v sezoni (popoldne je z 38. mestom to uspelo tudi Anji Eržen), so bili celo peta reprezentanca dneva v seštevku pokala narodov. Skupaj z Mitjo Drinovcem so zgrešili le štiri tarče, kar je sijajna napoved za jutrišnjo štafetno tekmo. Bauerja je bolj kot zgrešena tarča zmotil počasen zadnji krog, ko je v primerjavi s Fakom izgubil celotni zaostanek 45 sekund. »To me je presenetilo. V zadnjem krogu ni bilo več visokega ritma, kar me moti,« je pripomnil Klemen Bauer, ki je bil po miselnosti v pristopu vedno bolj tekač kot strelec. Bauer je zgrešil deset od stotih tarč.