Mladi v ZDA se že zavedajo varčevanja za pokojnino

Prihranki pomenijo dostojno življenje v pokoju

Posebno velika razlika je med zaposlenimi milenijci, ki so že postali starši, ti v povprečju namenjajo varčevanju za pokojnino deset odstotkov svoje plače, v nasprotju z zaposlenimi pripadniki generacije X, ki namenjajo varčevanju za pokojnino osem odstotkov plače, in pripadniki baby boom generacije, ki namenjajo varčevanju le pet odstotkov svoje plače. Z večjim varčevanjem si bodo milenijci do upokojitve zagotovili veliko večje prihranke kot pripadniki drugih generacij, saj je na njihovi strani tudi obrestnoobrestni račun, zaradi katerega se bodo njihovi prihranki obrestovali in rasli daljše časovno obdobje. Višji prihranki ob upokojitvi pomenijo ob vse nižjih javnih pokojninah jamstvo za dostojno življenje, možnosti uživanja v konjičkih, potovanjih in podobno.

Višina premije in čas varčevanja sta ključna

Tako kot pri vsakem varčevanju je ključno, koliko mesečno namenjamo varčevanju, koliko časa bomo varčevali in kakšen donos bomo dosegli med varčevanjem. Na doseženi donos imamo le posredni vpliv, saj izberemo pokojninski sklad, ki bo za nas upravljal naše pokojninske prihranke in skrbel za primeren donos, na obdobje varčevanja in višino vplačil pa imamo sami največji vpliv. Po izračunu družbe NerdWallet bo povprečen milenijec, ki namenja varčevanju deset odstotkov plače in ima začetno plačo 40.000 dolarjev, privarčeval do svoje upokojitve ob povprečnem letnem donosu šest odstotkov z dvoodstotno letno rastjo plač, kar je okoli 865.000 dolarjev. Ob enakih predpostavkah z nižjo mesečno premijo v višini pet odstotkov plače, kar je povprečna premija generacije baby boom, bi privarčeval le dobrih 400.000 dolarjev, kar je skoraj polovico manj. Razlika v prihrankih bo občutno vplivala na kakovost življenja ob upokojitvi, saj so v ZDA javne pokojnine le v višini dobrih 40 odstotkov neto plače pred upokojitvijo. Za primerjavo, v Sloveniji znaša danes povprečna pokojnina 60 odstotkov povprečne neto plače, v prihodnje pa se bo tudi v Sloveniji zaradi demografskih pritiskov nižala proti polovici neto plače, zaradi česar bo dodatna pokojnina vse bolj nujna za dostojno življenje.

Manj namenjajo potrošnji in več varčevanju

Milenijci v nasprotju s splošno percepcijo manj namenjajo potrošnji in več varčevanju kot predhodne generacije, njihova naklonjenost varčevanju se okrepi, ko dobijo otroke, kar potrjujejo tudi druge raziskave varčevalnih navad, saj se ob otrocih večina začne na vseh področjih obnašati bolj odgovorno. Nekateri so rezultate raziskave interpretirali tudi drugače – da so višje stopnje varčevanja pri milenijcih prej kot posledica njihovega zavedanja, da je treba več varčevati za pokojnino, posledica uvajanja samodejne vključitve v kolektivne pokojninske načrte podjetji, ki se je v zadnjem desetletju uveljavila pri večini delodajalcev v ZDA.

Idejni avtor programov za samodejno vključevanje zaposlenih v pokojninske načrte je vedenjski ekonomist Richard Thaler, ki je za svoje dosežke letos prejel tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo. Thaler je že leta 1996 zasnoval program Save more tomorrow, ki združuje priporočila vedenjske ekonomije o tem, kako povečati varčevanje zaposlenih za pokojnino. Na podlagi večletnih raziskav in eksperimentov je namreč odkril, da večina zaposlenih ne varčuje za pokojnino zaradi številnih vedenjskih pristranskosti, ki so zakoreninjene globoko v nas. Med glavnimi sta izpostavila nagnjenost k statusu quo, nenaklonjenost k izgubi in kratkovidnost.

Zaposlene naj se samodejno vključi v pokojninski načrt

Eden ključnih elementov programa je prav samodejno vključevanje zaposlenih v pokojninske načrte, s čimer pomaga zaposlenim premagati njihovo nagnjenost k statusu quo, ki po domače pomeni odpor proti spremembam. Bistvo programa je, da podjetje vse zaposlene v družbi samodejno vključi v pokojninski načrt, s katerim začnejo varčevati za pokojnino. Tisti, ki tega ne želijo, imajo možnost, da iz varčevanja izstopijo, vendar morajo za to izvesti določeno aktivnost, na primer izpolniti obrazec, ki predstavlja kognitivni napor, in večina ljudi ravno zaradi pasivnosti tega ne stori. Tako je isto pristranskost, ki je prej ovirala varčevanje, obrnil okoli in zdaj pomaga zaposlenim pri varčevanju. Samo ta mala sprememba v pokojninskem načrtu je dokazano dvignila povprečno udeležbo zaposlenih s 60 na 90 odstotkov, kar je ogromen dosežek. Višje stopnje varčevanja med milenijci so delno tudi posledica ravno tega, saj jih je bila večina ob prvi zaposlitvi samodejno vključena v pokojninski načrt.

Občutno izboljšana kakovost življenja

Rezultati Thalerjevega dela imajo ogromen vpliv na blaginjo ljudi, saj so že leta 2013 za ZDA ocenili, da le zaradi samodejnega poviševanja premij zaposleni privarčujejo za pokojnino dodatnih 7,4 milijarde dolarjev na leto. V zadnji raziskavi iz letošnjega leta je ta številka zaradi vse večje razširjenosti programa zrasla že na 30 milijard dolarjev dodatnih prihrankov na leto. Ti bodo občutno izboljšali kakovost življenja posameznikov ob upokojitvi. Tako velik prispevek k blaginji ljudi je bil izpostavljen tudi v obrazložitvi, zakaj je Thaler prejel letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo.

V Sloveniji varčuje dobra polovica zaposlenih

V Sloveniji je v drugi pokojninski steber vključenih približno 500.000 zaposlenih, kar predstavlja 60 odstotkov vseh zaposlenih. Delež vključenih je relativno stabilen že od leta 2007, skupaj pa je zbranih v drugem stebru približno 2 milijardi evrov prihrankov. Glede na relativno mlad sistem drugega pokojninskega stebra, ki je zaživel po letu 2000, strokovnjaki ugotavljajo, da je delež vključenih za tako kratko obdobje še relativno dober, bolj skrb vzbujajoč je podatek, da znaša povprečna mesečna premija tistih, ki varčujejo, le približno dva odstotka povprečne bruto plače, kar ne bo dovolj, da bi pokrili upad javnih pokojnin, zato sta pred drugim pokojninskim stebrom v prihodnje dva velika izziva: kako povečati delež vključenih in kako dvigniti mesečne premije. Na žalost ministrstvo za delo za Slovenijo nima podrobnih podatkov, kako varčujejo zaposleni po starostnih skupinah, s čimer bi lahko primerjali rezultate z ugotovitvami ameriške raziskave, dejstvo pa je, da je velika večina, kar 97 odstotkov od tistih, ki že varčujejo, vključena v kolektivne pokojninske načrte prek podjetij, kar pomeni, da samostojno Slovenci skoraj še ne varčujejo za dodatno pokojnino, zato imamo na tem področju še veliko rezerve, kako predvsem mlade, ki še ne varčujejo, ozavestiti glede varčevanja za pokojnino.

Ozaveščati mlade tudi v Sloveniji

Pri Pokojninski družbi A so že pred dvema letoma z namenom ozaveščanja predvsem mladih glede potrebe po varčevanju za pokojnino razvili prvo tovrstno mobilno aplikacijo, poimenovano ePokojnina, ki lahko vsakemu hitro in enostavno izračuna informativno višino naše javne pokojnine in koliko dodatne pokojnine lahko sami še privarčujemo. Dodatno aplikacija izračuna še, koliko premije lahko posameznik vplača, da bo maksimalno izkoristil davčno olajšavo, s katero država spodbuja varčevanje, in za koliko si bo s tem znižal dohodnino.

Minuli mesec so predstavili najnovejšo različico aplikacije, ki poleg vseh navedenih izračunov omogoča še spletno sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja in spremljanje novic, povezanih z varčevanjem za pokojnino. Ob predstavitvi nove aplikacije je Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, povedala:

»Osnovni namen mobilne aplikacije je bil dvig zavedanja zaposlenih o višinah javnih pokojnin, ki že danes na žalost večini ne omogočajo dostojnega življenja ob upokojitvi, in na enostaven način prikazati ljudem, koliko lahko sami še dodatno privarčujejo in si s tem izboljšajo svojo prihodnost. Ker je pomanjkanje zavedanja veliko predvsem pri mladih, smo z mobilno aplikacijo poskušali doseči predvsem to populacijo, ki si lahko na dolgi rok z manjšimi mesečnimi zneski ustvari velike prihranke, ki jim bodo pozneje omogočali dostojno življenje. Prav tako vemo, da si je v praksi težko izračunati, koliko premije lahko na leto vplačamo za izkoristek davčne olajšave in koliko si bomo s tem znižali dohodnino, zato smo v aplikaciji omogočili tudi to možnost.«

Poleg varčevanja še nižja dohodnina

Poleg splošne olajšave, do katere so upravičeni vsi zavezanci za plačilo dohodnine, in posebne olajšave za vzdrževane družinske člane si lahko osnovo za obračun dohodnine znižamo tudi z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim sočasno varčujemo za svojo prihodnost.

Vsa vplačila do skupne višine 5,84 odstotka bruto letne plače zaposlenega, vendar ne več kot 2819 evrov na leto, se upoštevajo pri znižanju osnove za dohodnino, kar poenostavljeno pomeni, da dobimo del vplačane premije nazaj ob poračunu dohodnine oziroma se nam zniža doplačilo. Zaposleni z neto plačo 1500 evrov si lahko decembra vplača letno premijo denimo 1650 evrov in ob poračunu dohodnine bo dobil nazaj približno 450 evrov dohodnine, celih 1650 evrov pa bo imel na svojem varčevalnem računu. Višina vračila je odvisna od dohodninskega razreda, v katerega smo uvrščeni, posameznik pa dobi nazaj od 25 do 50 odstotkov vplačane premije. Tovrstne olajšave v Sloveniji ne omogoča nobena druga oblika varčevanja. Tako lahko z leti samo pri dohodnini posameznik prihrani več tisoč evrov. ap