»Sedanji pokojninski sistem je javnofinančno nevzdržen, obenem pa velikemu številu upokojencev ne omogoča dostojnih pokojnin. Še zlasti je neatraktiven za mlade, ki vanj ne verjamejo več. Če hočemo preprečiti drvenje v prepad, potrebujemo popolnoma nov koncept – tristebrni pokojninski sistem z obveznim naložbenim drugim stebrom,« je ob današnji predstavitvi pokojninske reforme, ki jo je pripravila Nova Slovenija (NSi), poudaril vodja njene poslanske skupine Matej Tonin.
V nov pokojninski sistem, ki bi ga po predlogu NSi začeli uvajati leta 2019, bi se vključili le zavezanci, mlajši od 30 let. Starejši bi do upokojitve vplačevali prispevke po sedanjem sistemu in se upokojevali po obstoječi zakonodaji. Upokojitveni pogoji bi za vse ostali enaki kot doslej, upokojitvena starost za moške in ženske bi bila torej 65 let, pokojninska doba za upokojitev pa 40 let, pri čemer bi vključenim v nov sistem ukinili bonuse za podaljšanje delovne dobe, pokojnina pa bi bila rezultat vseh vplačanih prispevkov. V tako kot doslej obvezni prvi pokojninski steber bi zavezanci vplačevali 150 evrov na mesec, v novoustanovljeni naložbeni in po novem prav tako obvezni drugi steber šest odstotkov bruto plače, medtem ko bi tretji pokojninski steber še naprej ostal prostovoljen.
»V takšnem tristebrnem pokojninskem sistemu bi upokojenci nižjo pokojnino iz prvega obveznega stebra nadgradili s pokojnino iz drugega in tretjega naložbenega stebra. Za mlado generacijo bi bil zaradi motivacijskega učinka privlačnejši, z razpršenostjo naložb pa tudi finančno varnejši. Tristebrni sistem bi še naprej zagotavljal solidarnost, obenem pa zmanjšal odvisnost pokojnin od vse slabšega razmerja med številom upokojencev in zaposlenih,« je prepričan Tonin.
Pokojnine v višini praga revščine
Ena bistvenih novosti predlaganega sistema je v tem, da bi bil vsak, ki bi izpolnil upokojitvene pogoje, upravičen do pokojnine v višini praga revščine, ki trenutno znaša 617 evrov. Glede na simulacije vplačanih zneskov, pri katerih so v NSi (iz nejasnega razloga) upoštevali 43 let delovne dobe, ter s predvidenim 3-odstotnim povprečnim letnim donosom na vplačila v drugi steber bi upokojenec, ki je ves čas prejemal minimalno plačo (ta sedaj znaša 805 evrov bruto oziroma 615 evrov neto), po novem pokojninskem sistemu prejemal pokojnino v višini 617 evrov še nekaj več kot 17 let, torej do dobrih 82 let starosti, od tedaj dalje pa bi plačevanje zajamčene minimalne pokojnine prevzel demografski sklad. Enak princip bi veljal tudi pri višjih plačah. Upokojenec, ki je ves čas prejemal bruto plačo v višini 2000 evrov (1285 evrov neto), bi zajamčeno pokojnino zaradi višjih prispevkov lahko prejemal skoraj do 93. leta, tisti s 4000 evri bruto plače pa do 110. leta. Neporabljeni delež pokojninskih prihrankov iz drugega stebra se v primeru smrti zavarovanca deduje.
Druga možnost je dvig privarčevanih sredstev iz drugega pokojninskega stebra ali pa njihov prenos kot renta na poljubno zavarovalnico. Znesek prihrankov iz drugega stebra, ki bi jih ob prej omenjenih pogojih dvignil upokojenec, ki je vse življenje delal za minimalno plačo, bi po simulacijah NSi znašal okoli 51.000 evrov, pri plači v višini 2000 evrov bruto pa nekaj manj kot 127.000 evrov. V takšnih primerih bi oba upokojenca prejemala zgolj pokojnino iz prvega pokojninskega stebra v višini 372 evrov, 617 evrov pa ponovno šele po tem, ko bi jih tako kot po »polni« zajamčeni pokojnini plačeval demografski sklad – pri prvem torej po 82. in pri drugem po 93. letu.
