Sredin vrhunski sestanek na neznanem kraju in ob neznanem času ni prinesel odločitve glede začetka pogovorov o programu in sestavi nove nemške koalicije. Medtem ko si konservativni partnerki CDU in CSU pogovorov in nato seveda še pogajanj zelo želita, se socialni demokrati (SPD) obotavljajo. Videti je celo, da vedno bolj, ne glede na soglasje stranke (konferenca prejšnji konec tedna) za predlog vodstva, da začne z »rezultatsko odprtimi pogovori«.
Gro-Ko, Ko-Ko, no go
Po konferenci so nekateri iz vodstva SPD, ki so koaliciji že od prej nenaklonjeni, tako najprej glasno podvomili, ali je Angela Merkel sploh še sposobna voditi vlado, nato pa je celo predsednik socialnih demokratov Martin Schulz prišel na dan z zamislijo o Ko-Ko oziroma »kooperativni koaliciji«. SPD naj bi se tako s CDU-CSU vnaprej dogovorila za nekaj programskih točk, na katerih bi manjšinska konservativna vlada v parlamentu lahko računala na podporo socialnih demokratov (ti bi imeli tudi nekaj ministrskih položajev), za vse drugo pa bi si morala kanclerka iskati občasne zaveznike.
Na predlog Ko-Ko namesto Gro-Ko (velika koalicija) so še prej kot iz CDU odgovorili iz bavarske CSU, in to z angleško frazo: no go (nikakor ne bo šlo). Malo notri, malo zunaj, da ni oblika vlade, kakršno bi Nemčija v teh negotovih časih potrebovala, SPD pa naj se že enkrat odloči, kaj bi rada. Toda socialni demokrati, kot je na to odvrnil Schulz, ne čutijo nobene časovne stiske. Tako bo predvidoma danes o morebitnem začetku koalicijskih pogovorov spet razpravljalo razširjeno strankino vodstvo.
Vsebinske razlike
Čeprav je Schulz z 82 odstotki glasov na konferenci dobil razmeroma spodobno zaupnico, je iz cikcakanja SPD razvidno, da predsednikova avtoriteta v resnici ni zavidanja vredna. Nekatere podpredsednice in podpredsedniki, tisti, ki ponovni koaliciji s konservativci bolj ali manj odkrito nasprotujejo, so bili izvoljeni z bistveno več glasovi kot Schulz. Ti zdaj poskušajo izkoristiti že na konferenci očitni odpor strankine baze proti reprizi Gro-Ko za okrepitev položaja nasproti zagovornikom koalicije oziroma vsaj začetka pogovorov, Schulz, ki lovi ravnotežje, pa nima moči, da bi stranko pripravil do enotnega stališča.
Na drugi strani problem ni le »oblika« koalicije, temveč tudi vsebina. Konservativci so v minulih dneh odločno zavrnili nekaj stališč, za katera so si socialni demokrati na konferenci prisegli, da med morebitnimi pogajanji od njih ne bodo odstopili. Gre predvsem za olajšanja nekaterih strogosti v priseljenski in begunski politiki, splošno javno zdravstveno zavarovanje in izenačitev delojemalskih in delodajalskih (ti so zdaj v odstotku nižji) prispevkov, višjo obdavčitev najvišjih in nižjo najnižjih dohodninskih razredov, pa tudi za reformo EU, kjer SPD veliko bolj zavzeto kot konservativci podpira večino predlogov francoskega predsednika Emmanuela Macrona, vključno z uvedbo evropskega finančnega ministra. or
