V minuli konec tedna podaljšana uvodna pogajanja med relativnima zmagovalkama nemških parlamentarnih volitev pred skoraj dvema mesecema, Krščansko demokratsko unijo kanclerke Angele Merkel (CDU) in sestrsko Krščansko socialno unijo (CSU) ter liberalci (FDP) in Zelenimi, so se v noči na ponedeljek nekoliko presenetljivo končala. Zapustil jih je vodja FDP Christian Lindner s kratkim pojasnilom, da »je bolje ne vladati kot pa vladati napačno«.
Liberalci so se po štirih letih znova vrnili v zvezni parlament z nekaj manj kot 11 odstotki glasov, kot koalicijski partner Merklove v letih 2009 do 2013 pa so veljali za bolj sorodnega partnerja konservativcem od Zelenih, brez katerih CDU/CSU tudi ne more sestaviti večinske vlade, potem ko so se socialdemokrati (SPD) trdno odločili, da si rane po največjem porazu po drugi svetovni vojni celijo v opoziciji, s skrajnimi desničarji iz Alternative za Nemčijo (AfD) pa se nobena stranka v Nemčiji noče bratiti. Podobno nesprejemljiva je kot partnerica tudi Levica z zgodovinskimi koreninami v nekdanji komunistični Vzhodni Nemčiji.
Kanclerka je obžalovala propad pogajanj in napovedala, da bo storila vse, da premagajo trenutno politično krizo. Dala je vedeti, da ni naklonjena manjšinski vladi, ker pa je vodja SPD danes znova odločno zavrnil možnost oblikovanja velike koalicije s CDU/CSU, preostaja samo še tretja rešitev s predčasnimi volitvami.
Predčasne volitve je vsaj za zdaj jasno zavrnil nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je po današnjih pogovorih z Merklovo pozval stranke, naj prevzamejo odgovornost do volilcev in se dogovorijo o vladi. Po ustavi ima sicer predsednik države pristojnost, da imenuje kanclerja, ki ga mora potrditi parlament. Če slednjemu to ne uspe v treh glasovanjih, razpiše nove volitve, ki pa se jim Steinmeier očitno želi izogniti, saj je napovedal, da bo v prihodnjih dneh opravil pogovore z vodji različnih strank in poskušal priti do dogovora.
Merklova ni za manjšinsko vlado
Politične blokade so se najbolj razveselili v skrajno desničarski Alternativi za Nemčijo (AfD), saj so prepričani, da lahko na izrednih volitvah še izboljšajo septembrski rezultat, ko so se prvič v zvezni parlament prebili kar z 12,6-odstotno podporo in postali tretja najmočnejša stranka v njem. A tudi Merklova je dala vedeti, da se izrednih volitev boji manj kot zvezanih rok v morebitni manjšinski vladi. V intervjuju za televiziji ZDF in ARD pa je po prihodu iz predsedniške palače tudi dejala, da ne namerava stopiti s položaja predsednice CDU, ampak namerava stranko povesti na morebitne predčasne volitve. Hkrati je v nasprotju z Martinom Schulzem, predsednikom SPD, izrazila pripravljenost za koalicijska pogajanja s socialdemokrati, a pri tem dejala, da bo takšen morebitni razplet v mnogo čem odvisen od pogovorov, ki jih je strankarskimi voditelji napovedal državni predsednik Steinmeier, svoj čas na čelu socialdemokratov, do letošnjega januarja pa zunanji minister v koalicijski vladi Angele Merkel s SPD. Socialdemokrati so sicer v svojem odmevu na propadla uvodna pogajanja konservativcev s FDP in Zelenimi ugotovili, da so omenjene stranke Nemčijo spravile v težak položaj, dodali pa, da »je čas, da državljani ponovno ocenijo razmere«, pri čemer se predčasnih volitev tudi oni ne bojijo. Naklonjenost slednjim z dvomi o morebitni manjšinski vladi je izrazila tudi sestrska stranka CDU. Je pa vodja Krščanske socialne unije (CSU) Horst Seehofer danes kljub temu pozval socialdemokrate, naj prevzamejo odgovornost do volilcev. »Vseeno bomo nagovorili SPD, tu se priključujem kanclerki. SPD bi morali povabiti na pogovore,« je ponovil za namestnico predsednice CDU Julio Klöckner, ki je socialdemokrate k pogajanjem o ponovni veliki koaliciji pozvala tudi v izjavi za časnik Die Welt.
Čeprav se Alternativa za Nemčijo AfD lahko na izrednih volitvah nadeja še izboljšanja rezultata, je njen poslanec Andre Poggenburg dejal, da bi njihova stranka lahko tolerirala manjšinsko vlado Merklove. A je prav kanclerka dala vedeti, da si ne želi te odvisnosti od desničarskih skrajnežev, ki so se prvič po drugi svetovni vojni prebili v zvezni parlament.
