»Bilo je zelo težko, odslej pa me čaka še težja naloga. Eno je priti nazaj, drugo pa se obdržati pri vrhu. Verjamem vase,« je bil ob vrnitvi iz Švedske nasmejan in samozavesten Jakov Fak. Tako uspešnega začetka sezone se gotovo ni nadejal niti v sanjah, čeprav je kot šampion vseskozi verjel, da je tega sposoben. Ne skriva, da je vrnitev na zmagovalni oder po tisočih dneh podoživljal zelo čustveno. Da je to eden od življenjsko najbolj pozitivnih dogodkov. Zato ni bilo čudno, da v nedeljo zvečer ob uradni razglasitvi sprva niti ni stopil na pravo stran zmagovalnega odra ob Martina Fourcada. In to se zgodi šampionu, ki je doslej v desetih sezonah kar dvaindvajsetkrat stal na stopničkah slovesnih razglasitev na najpomembnejših tekmovanjih.
Jakov Fak je gotovo eden tistih šampionov, ki imajo najbolj turbulentno kariero. Niz dogodkov je filmski, vrhunci gredo v ekstreme. Iz pekla v nebesa v enem zamahu. »Kot športniku mi je bilo v zadnjem obdobju zelo težko, saj sem vedel, kaj telo zmore,« je priznal. Zadetek v polno je bila vrnitev pod okrilje trenerja Uroša Velepca. S tem je moral potegniti znova nekaj velikih sprememb in življenjskih odločitev, ki niso lahke. Med drugim veliko večjo odsotnost od družine. Vsak trenutek, preživet doma, je velika nagrada, pravi.
Dejstvo je, da je ob trenerju ukrajinske ženske reprezentance dobil tudi podporo njihovega reprezentančnega osebja, od maserja do zdravnika. Ve, da je pri njem telo šibka točka. Seznam težav, od pomrznjenih prstov, poškodovane rame, zastrupitve s hrano, viroz, je dolg. »Pomembno zame je predvsem to, da sem zdrav. V zadnjih dveh zimah je bila to redkost. Ta dosežek na Švedskem pa daje optimizem in energijo, ki nas bo ponesla čim dlje. Letos je olimpijska sezona,« ima v mislih glavni dogodek zime. In prav zaradi trpkih izkušenj, ki so ga vedno znova spremljale med obdobji velikih uspehov, si je vrnitev zamislil postopoma. Po stopničkah od izpolnitve olimpijske norme do startne številke po izbiri. Vse to mu je uspelo v enem zamahu. Vse do kralja Fourcada.
Se bo za petouvrščenega v skupnem seštevku pravljica nadaljevala že v avstrijskem Hochfilznu in Grand Bornardu? Meja le nebo. Znan je po tem, da je imel v desetih sezonah v eliti zelo visok izkoristek ponujenih priložnosti. V Östersundu še ni bil med najhitrejšo deseterico po tekaški plati, a majhne časovne razlike je znal izkoristiti kot odličen strelec. V biatlonu je zdaj vsaj okoli štirideset biatloncev, ki so lahko na zmagovalnem odru. S trenerjem sta tekaški vrhunec načrtovala prav za francoske Alpe. Njegov najuspešnejši niz zaporednih uspehov je z decembra 2012, ko je štirikrat stopil na zmagovalni oder v desetih dneh. V sezoni 2012/13 mu je skupaj uspelo sedemkrat, kar je ponovil tudi v najuspešnejši sezoni 2014/15.
In Jakov Fak ni osamljen, čeprav je glede odmeva slovenskega biatlona njihov nebotičnik. Tudi preostala biatlonska reprezentanca, čeprav brez Teje Gregorin, razdeljena na tri vadbene tabore, je z vrnitvijo Klemena Bauerja med elitno deseterico ter napredkom Mitja Drinovca, Urške Poje in Anje Eržen lahko zadovoljno in optimistično zre v nadaljevanje olimpijske zime. »Uvrstitev med deseterico mi pomeni podobno kot Jakovu stopničke,« pravi Klemen Bauer, ki še vedno sanja o prvi uvrstitvi na zmagovalni oder posamičnih tekem. »Končati tekmo z eno zgrešeno tarčo pomeni, da so še rezerve. Spoznal sem, da je stik z najboljšimi realen. To je zelo pomembno in dobra popotnica,« je Bauer optimist pred naslednjo tekmo v petek v Hochfilznu na Tirolskem.
