»Zakaj Jakov Fak ni startal na mednarodni tekmi v Sjusjenu? Bil je malo nahoden in iz previdnosti zaradi slabih preteklih izkušenj ni odšel na start. Bolje, da to tekmo izpusti in pripravljen pričaka prve tekme svetovnega pokala. Jakov je sicer pripravljen. Nekaj testnih tekem mu je dobro uspelo,« je Uroš Velepec, osebni trener Jakova Fakova, pojasnjeval na novinarski konferenci biatlonske reprezentance pred prvimi tekmami svetovnega pokala v nedeljo na Švedskem. Prav zdravstveno stanje najboljšega biatlonca slovenske reprezentance v zgodovini je eno ključnih pri tem, kakšna bo bera slovenskega biatlona v olimpijski sezoni. Prižgan alarm in DNS v rezultatih ob mednarodni tekmi v norveškem Sjusjenu, kjer je Francoz Martin Fourcade že napovedal obrambo lovskega kraljestva, sta zato še toliko bolj pod drobnogledom. Še posebno po dveh sezonah zdravstvenih težav biatlonca iz Mrkoplja.
Še večji šok za slovenski biatlon je zagotovo dopinški škandal Teje Gregorin, a uradno o tem ni bilo slišati niti besedice. Teja Gregorin je izbrisana iz velikih zgodb slovenskega biatlona. Velikih posledic v panogi doslej še ni čutiti. Vsi formalno čakajo zaslišanje slovenske biatlonke pred komisijo Mednarodnega olimpijskega komiteja in Mednarodne biatlonske zveze IBU. Vrzel zaradi Teje Gregorin pa je ogromna. Dejstvo je, da bo ob le dveh biatlonkah Anji Eržen in Urški Poje, ki sta sicer sposobni boja s svetovno elito, še toliko večje breme na Faku, Klemnu Bauerju in četverici mlajših (Rok Tršan, Miha Dovžan, Lenart Oblak, Mitja Drinovec), ki pod taktirko trenerja Miha Podgornika lahko upajo na posamezen preboj med elito in senzacijo s štafeto.
Ob tem, da Fak vadi pod vodstvom trenerja ženske ukrajinske reprezentance, z Velepcem je v Skandinaviji že skoraj mesec dni, in omenjeni skupini s Podgornikom pa je Klemen Bauer zadovoljen, da je imel več pomoči glavnega trenerja Tomaša Kosa. »S Kosijem sem imel še več pomoči pri vadbi. Tudi strelski trener Ljubo Tomažič mi je veliko svetoval. Količino treninga sem povečal za 20 odstotkov, kar je ravno na meji napora, ki bi ga telo še preneslo. Streljal sem več. Opravil sem najboljši trening doslej,« je zadovoljen z opravljenim 31-letni biatlonec, član SK Ihan. Olimpijske igre v Pjongčangu so njegov veliki cilj. »Verjetno bodo to moje zadnje igre. Konec sezone si ne želim očitati, da česa nisem naredil dovolj dobro. Zato sem to sezono vzel drugače. Ne samo s povečano količino treninga. Tudi s treningom na veliki nadmorski višini v Bolgariji in na ledeniku Dachsteinu. In z zgodnjim odhodom na trening v Skandinavijo, kar smo izkoristili v Beitostolnu. Še več pozornosti sem namenil počitku, skrbi za zdravje, pazil na prehrano. Tudi adrenalinske in avanturistične projekte sem dal na stran. No, s padalom sem s hribov vseeno letel, a brez tveganj. Doslej sem naredil vse tako, kot sem si zamislil. Sistematično. Ničesar nisem prepustil naključju. Kaj pa bo to pomenilo na tekmah, bo pokazal čas,« je pristop v sezono opisal Klemen Bauer. Četrto mesto v Vancouvru je dosežek, ki ga motivira. »Olimpijske igre so cilj, ki me žene. Mislim, da bodo nekaj posebnega. Se pa s posameznimi dosežki ne bom obremenjeval. Želim presenetiti samega sebe,« dodaja bradati svetlolasec iz Ihana. V stiku s tujimi mediji je še kako očitno, da je aktiven tudi glede boja za ohranitev slovesa slovenskega biatlona. Njegove besede so povzeli tudi v najbolj branih norveških medijih, pri domačih je razumljivo bolj zadržan. Ne skriva, da je tudi zaradi razočaranja in jeze nad nekdanjo sosedo včasih na treningu še bolj motiviran. »Na pošten način bomo morali oprati sramoto, ki je padla na slovenski biatlon,« pravi Bauer. Trener Kos pravi, da so načrtovali vrhunsko pripravljenost že za uvod v sezono. In čeprav se zdi čudno, se Bauer ne pritožuje, da Pokljuke to zimo ne bo v tekmovalnem koledarju. »Tako bo več miru in manj pritiska. Vseeno bomo dokazali, koliko veljamo.«
