Andrej Mlakar je arhitekt, čigar številni projekti obsegajo novogradnje in prenove objektov. Njegove rešitve so vedno kontekstualne, umirjene, izpiljene in premišljeno dokončne. Že med študijem se je loteval natečajev in po diplomi poleg njih tudi prvih izvedbenih projektov. S takšno delovno vnemo je nato nadaljeval tako na arhitekturnem kot urbanističnem polju. Skupaj z Edijem Berkom, grafičnim oblikovalcem, je ustanovil studio Krog, pod okriljem katerega so izpeljali številne projekte za zasebne in javne naročnike.
Za svoje natečajne rešitve in za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Njegovi najodmevnejši realizirani projekti so: poslovna hiša Kotorna (Ljubljana, 2015), stanovanjska hiša Pod gozdom (Trzin, 2010), stanovanjska soseska na Jurčkovi cesti v Ljubljani, stanovanjsko-poslovni objekti v Kotnikovi ulici (Ljubljana, 2001), poslovna stavba Vodovoda - Kanalizacije (Ljubljana, 2000), stanovanjska hiša Žerjal (Škofljica, 2001), stanovanjsko-poslovni objekt Bežigrajski dvor (1995) in drugi. Še posebno rad se loteva prenov; te so zaradi številnih ovir, določil, pogojev in specifičnosti, ki zahtevajo široko poznavanje stroke, zanj še poseben izziv. Zanima ga novo življenje stavbe, spremenjene, nove funkcije objektov, poseg drugega arhitekta v dejansko zasnovo. Veliko je stavb, ki so prenovljene po njegovih zamislih: Hiša Evropske unije (Ljubljana, 2016), pravna fakulteta (Ljubljana, 2001), oprema za prenovljeno Vilo Vipolže (Goriška brda, 2015), Mladinski center Rakovnik (Ljubljana, 2004)…
Prenove stavb
Hiša Evropske unije je v hiši, ki je bila zgrajena leta 1980, njen avtor pa je akademik Milan Mihelič. Stavba, kjer je dolgo domoval salon Slovenijales, ima izjemno konstrukcijo, saj etaže nad terenom stojijo na osmih stebrih, na katerih so prednapeti nosilci enake višine kot etaža drugega nadstropja. V prvem nadstropju je zdaj pisarniška dejavnost – predstavništvo evropske komisije in evropskega parlamenta, za katero je bilo treba zagotoviti (novo) dnevno svetlobo. Arhitekt je našel rešitev tako, da je zasnoval dvojno fasado, katere zunanji ovoj ohranja podobo prvotnega objekta, notranji pa sledi razporeditvi pisarn. V drugem nadstropju so pisarne imele pretežno zenitno svetlobo. Da bi dosegel boljšo osvetljenost in prijaznejše delovne razmere, je arhitekt predvidel osrednje ozelenjene atrije, v katere se odpirajo okna in vrata pisarn. Stavba je bila s prenovo tudi v celoti energetsko sanirana in dosega energetski razred B.
Prenova objektov za potrebe pravne fakultete je obsegala obnovo dvoriščne stavbe in objekta ob Ljubljanici, v obeh so bili prostori nekdanje tiskarne in knjigoveznice Ljudska pravica. Mlakar je predvidel povezovalno os, ki pelje od ploščadi na Poljanskem nasipu do ploščadi pred Plečnikovim Pegleznom. K sodelovanju je pritegnil tudi umetniško stroko, vhodno ploščad ob Ljubljanici zaznamuje kip Martina Pegiusa, legendarnega pravnika, ki ga je upodobil kipar Mirsad Begić.
Pri prenovi Mladinskega centra Rakovnik se je posegalo v stavbo iz leta 1901, ki je v lasti salezijancev. Med vojno so bili v stavbi zapori, po njej tekstilna tovarna Angora. Zdaj so prenovljeni prostori in zunanje površine namenjeni vzgoji in izobrazbi mladih iz socialno ogroženega okolja. V pritličju so skupni družabni in rekreacijski prostori, v nadstropju učilnice in v zgornjih dveh etažah bivalni prostori.
