Umetna inteligenca bo v prihodnjih 15 letih Američanom prevzela več kot 38 odstotkov delovnih mest, napoveduje Michael Barber, strokovnjak za globalno razmišljanje in izobraževanje, ki je med drugim delal za Pears in svetoval nekdanjemu britanskemu premierju Tonyju Blairu. Kot pravi, ne gre za vprašanje, katera delovna mesta bodo v prihodnosti (še) obstajala in katera ne, pač pa za vprašanje, katera obstoječa delovna mesta bodo postala avtomatizirana in katera ne. Svoje napovedi podkrepi s primerom, da bomo denimo še vedno potrebovali zdravnike in odvetnike, le stroji bodo natančnejši od človeka.
Umetna inteligenca v šoli
Vse to bo seveda vplivalo tudi na izobraževalne sisteme po svetu, pravi Barber, prepričan, da bo kombinacija odličnih učiteljev in sofisticirane umetne inteligence prinesla pomembno transformacijo na trgu dela. A hkrati poudarja, da voditelji ne smejo zgrešiti bistva in misliti, da je treba v šolstvu izbirati med učitelji in umetno inteligenco. Sam namreč verjame, da bo umetno inteligenco v učni proces vpletlo le manjše število najboljših učiteljev, ki se bodo pri delu želeli znebiti monotonega dela in hkrati učiti na podlagi primerov in dokazov iz prakse.
Študenti bodo namreč za zasedanje delovnih mest v prihodnosti potrebovali trdne temelje v teoriji, odlično znanje zgodovine, družbenih ved, literature in znanosti, poleg tega pa bodo morali imeti tudi občutek za etiko in sposobnost sodelovanja oziroma prispevanja (družbi).
Barber poudarja, da se izobraževalni sistem spreminja podobno, kot se je v času industrializacije, le da se tokrat vse odvija mnogo hitreje. To vidi kot priložnost za tiste, ki so dovolj široko izobraženi, in hkrati kot veliko tveganje za one, katerih znanje je zelo ozko omejeno.
Da bodo delovna mesta prihodnosti zahtevala določeno stopnjo digitalnih veščin, obenem pa tudi sposobnost prilagajanja spremembam, empatijo, medkulturne veščine, odlične komunikacijske sposobnosti in sposobnost dela v timu, je že pred časom pojasnjeval tudi Miro Smrekar, direktor kadrovske agencije Adecco.
Po napovedih Adecca bo namreč do leta 2030 kar 40 milijonov visokousposobljenih delavcev premalo, na drugi strani pa 95 milijonov nizkoizurjenih delavcev preveč. Tehnološke spremembe bodo vplivale na nove segmente trga dela in na 250 milijonov delavcev po vsem svetu, Barberjevo teorijo potrjujejo tudi slovenski kadroviki.
»Odgovornost zaposlovalcev bo pripraviti in usposobiti svoje zaposlene tem spremembam. Da bi se pripravili na to neskladje, bo potreben razvoj in negovanje talenta. Izobrazba in prekvalifikacije so glavni način za reševanje tega problema in vzdrževanje gospodarskega razvoja,« odgovornost za ohranjanje stabilnih razmer na trgu dela tudi delodajalcem, ne le šolstvu, pripisuje Smrekar.
