Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo do 22. novembra prijavljenih 33 primerov okužb s HIV (1,6 na 100.000 prebivalcev) – lani 56 okužb –, 31 med moškimi in dve med ženskami. Prijavljeni so bili tudi trije primeri okužbe pri osebah, ki so jim diagnozo postavili v tujini že pred letom 2017 in so se letos začele zdraviti pri nas.
Letos je za aidsom zbolelo sedem ljudi, trije manj kot v letu 2016. Pri šestih je bila okužba s HIV prepoznana šele letos; umrla sta dva obolela. Ti podatki Slovenijo po kriterijih epidemije, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija, uvrščajo med države z nizko stopnjo epidemije oziroma z zelo nizkim deležem ljudi, ki živijo s HIV.
Manj okužb med MSM
Med prijavljenimi okužbami v letu 2017 ni bilo uživalcev drog. Zelo je upadlo tudi število prepoznanih okužb pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). »Med njimi je bilo, v nasprotju z lani, ko smo zabeležili največ novih diagnoz okužbe s HIV kadar koli, le 23 novih diagnoz, kar je najmanj v zadnjih desetih letih,« pojasnjuje Irena Klavs z NIJZ. Preostalih osem moških se je predvidoma okužilo pri heteroseksualnih spolnih stikih.
Ali to morebiti kaže, da se okužba s HIV, ki je bila v Sloveniji do zdaj omejena predvsem na skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, širi tudi v splošno populacijo? Ne, odločno odgovarja Klavsova. V zadnjih desetih letih imamo približno od pet do deset novih diagnoz okužbe na leto, ki so bile prenesene heteroseksualno. »Pri teh okuženih je bil skoraj vedno neki očiten dejavnik tveganja, na primer plačana spolnost pri prostitutkah, kjer je verjetnost okužbe s HIV večja, s HIV okužen heteroseksualni partner ali pa so prihajali iz držav z visokim deležem okuženega splošnega prebivalstva,« pojasnjuje epidemiologinja.
Slovenija je še vedno med državami z najnižjim deležem okuženega prebivalstva. »Menimo, da je okužena manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev, kar je v svetu zelo redko,« pojasnjuje Klavsova. Za namen ocene razširjenosti okužbe s HIV med splošnim prebivalstvom sledijo spreminjanje deleža okuženih med nosečnicami, saj ta skupina odraža splošno prebivalstvo v reproduktivnem obdobju s povprečnim tveganjem za okužbo. V letu 2015 so med skoraj 10.000 testiranimi nosečnicami ugotovili le dve okuženi.
Se spreminja kultura testiranja?
Ugoden podatek je tudi, da je bilo letos med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, le devet kasnih diagnoz okužbe, ko bi ti posamezniki že nujno morali prejemati protiretrovirusna zdravila. To je najmanj v zadnjih desetih letih in pol manj kot lani. Padec novih diagnoz okužbe s HIV med MSM na NIJZ pripisujejo uspehom kombinirane preventive, predvsem sprememb pri dostopnosti testiranja in kulture testiranja med njimi ter takojšnjega zdravljenja tistih z novo diagnozo okužbe s HIV.
Število opravljenih testov na HIV se pri nas sicer ne povečuje in v zadnjih letih opravijo okoli 1,7 testa na sto prebivalcev. »A ni pomembno, koliko se testira, bolj je pomembno, koga se testira. Predvidevamo, da so se začeli testirati tudi ljudje, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki se niso še nikoli ali pa se testirajo pogosteje,« pojasnjuje Irena Klavs. O tem sicer sklepajo posredno – prek podatkov, da se je breme kasnih diagnoz med MSM zmanjšalo za polovico in da upadanje novih diagnoz v tej skupini opažajo tudi v nekaterih drugih državah. »Številni ljudje so ob tem dogajanju zelo optimistični. Ključ je čim bolj zgodnja diagnoza okužbe in takojšnje zdravljenje. Potem ljudje, pri katerih je bila odkrita okužba s HIV, živijo dlje, bolj kakovostno in okužbe ne prenašajo naprej,« je povedala strokovnjakinja.
Testiranje še vedno številka ena
Redno testiranje na okužbo tako ostaja eden poglavitnih ukrepov za zajezitev epidemije okužbe s HIV.
Pomembno je, da se redno testirajo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, tisti med njimi, ki imajo bolj tvegano spolno vedenje, pa testiranje opravijo večkrat na leto. Testiranje naj opravijo tudi ljudje, ki menijo, da so se izpostavili večjemu tveganju za okužbo, na primer moški, ki so v kaki od držav z visokim deležem okuženih obiskali prostitutko.
Testiranja na HIV in druge spolno prenosljive okužbe med MSM že nekaj let izvajajo pri društvu Legebitra. »Poleg testiranj na sedežu društva izvajamo redna testiranja v večjih krajih, s čimer dosegamo dobro regionalno pokritost in dostopnost,« je povedal Mitja Ćosić. Termini testiranj so dostopni na spletni strani www.kajisces.si. Letos bodo opravili približno tisoč testov, kar je 200 več kot lani. Obseg testiranja v skupnosti se tako širi, a tudi pri tej nevladni organizaciji opažajo, da je pozitivnih testov manj. Do interpretacije letošnjih podatkov, češ da je prišlo do spremembe kulture testiranja v tej skupini ljudi, pa so nekoliko zadržani. »Morda se samo niso testirali pravi ljudje,« ugiba Ćosić. Za potrditev, ali se je krivulja okužb res obrnila, bo treba počakati še nekaj let.
Pristojni si tudi prizadevajo, da bi testiranje na HIV bolj dosledno izvajali v okviru splošnega zdravstva. »Vsakemu, ki pride s sumom na spolno prenosljivo okužbo kamor koli v zdravstvu, bi bilo treba takoj ponuditi tudi test na HIV. Diagnoza spolno prenosljive okužbe kaže na tvegano spolno vedenje. Enako pri nekaterih diagnozah, ki kažejo na injiciranje prepovedanih drog, na primer pri okužbi s hepatitisom C. Tudi pri sindromu infekcijske mononukleoze, kjer bi lahko šlo za akutni retrovirusni sindrom, bi bilo smiselno ponuditi test na HIV,« pojasnjuje Irena Klavs.
