»Na svetovni ravni je večina na novo okuženih mladih, osveščanje o spolno prenosljivih boleznih pa je zlasti pomembno v tem letnem času,« je prepričana Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čas brezskrbnih počitnic in potovanj je namreč hkrati čas druženja, zabave in romanc – s tem pa tudi čas tveganja za okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi. Mladi bi morali zato po besedah Leskovškove v popotniško torbo obvezno spakirati kondom, še več, pomembno je, da ga zmeraj nosijo s seboj, četudi spolnih odnosov ne načrtujejo. »Kot vemo, se priložnost za intimne stike ne ponudi sredi belega dne in pred lekarno,« je dejala Leskovškova.
Slaba osveščenost
Po besedah Janeza Tomažiča z infekcijske klinike UKC Ljubljana je najboljši preventivni ukrep za preprečevanje okužbe s hiv testiranje. Na infekcijski kliniki se, kot je povedal Tomažič, najpogosteje testirajo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Ta skupina je namreč v Sloveniji najbolj izpostavljena tveganju okužbe s hiv. Pogosto pa se na infekcijski kliniki testirajo tudi posamezniki, ki so imeli spolne odnose v tujini. »Tam so lažno anonimni, si upajo več, posredi je lahko dopust, alkohol in druge rekreacijske druge,« je pojasnil Tomažič.
Mitja Ćosić iz društva Legebitra je ob tem poudaril, da skušajo moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, usmeriti v redna testiranja, in sicer na tri do šest mesecev. Opozoril je tudi na slabo osveščenosti o spolno prenosljivih bolezni med splošno populacijo, zlasti med mladimi. »Kaj je razlog? V šolah ni sistematične spolne vzgoje, velikih preventivnih kampanj proti hivu, kot smo jih poznali v devetdesetih letih, ni več. Veliko pripomore tudi stigma. Ljudje mislijo, da je to nekaj, kar se jih ne tiče. Mislijo, da se lahko okužijo samo marginalne skupine, s katerimi se ne identificirajo,« je dejal Ćosić.
Socialna, ne fizična smrt
Podatki svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da se z virusom HIV še vedno vsak dan okuži 7000 ljudi, zaradi aidsa pa je lani umrlo milijon ljudi. Mnogo okuženih dobi diagnozo prepozno. »50 odstotkov okužb ugotovimo, ko ima bolnik že zelo načet imunski sistem, 20 odstotkov pa ima že aids,« je opozoril Tomažič.
Testiranju se posamezniki pogosto izogibajo zaradi stigme, ki je ključen problem. »Čeprav fizične smrti ni več, je stigma enaka,« je dejal Tomažič. Okuženi s HIV se po njegovih besedah zato bojijo predvsem socialne smrti. Mladi denimo o svoji okužbi pogosto ne povedo niti staršem. Tomažič je izrazil tudi skrb, da so HIV pozitivni danes diskriminirani celo v zdravstvu. Diskriminacija v zdravstvu je za okužene po besedah Ćosića še posebno boleča in negativno vpliva tako na njihovo duševno kot fizično zdravje, saj se zaradi slabe izkušnje ne vrnejo več k zdravniku.
