Filmi in avtomobili, ki v njih tako ali drugače odigrajo vidno vlogo, imajo v glavnem vsi skupnih kar nekaj točk. Tako je skorajda pravilo, da gre pri filmih za drage, visokoproračunske projekte, v katerih blestijo prav tako dragi, atraktivni in v številnih pogledih posebni avtomobili, težko ali celo nedosegljivi navadnim smrtnikom. A kljub temu vselej ni čisto tako…

Ena od izjem, ki potrjujejo pravilo, je denimo film Ameriški grafiti (American graffiti) iz leta 1973. Šlo je za enega prvih filmov, pri katerih je kakor koli sodeloval sloviti George Lucas, in šele drugega, pri katerem je bil v vlogi režiserja in scenarista, posluh za njegovo idejo pa so, zatem ko so ga zavrnili tako rekoč vsi večji filmski distributerji, naposled imeli pri Universal Pictures. Proračun filma je znašal le 777.000 dolarjev, ker je bil zatem tako velika uspešnica, se je v zgodovino zapisal kot eden najbolj dobičkonosnih filmov vseh časov, saj so njegovi prihodki močno presegli 200 milijonov dolarjev. No, drugi razlog, da gre za izjemo, je seveda v avtomobilu. Teh je bilo v filmu kar nekaj, saj se vse skupaj kar precej vrti okoli dirk v pospeševanju med tako imenovanimi avtomobili hot rod, med številnimi v filmu pa je najbolj izstopal rumeni ford coupe iz leta 1932, ki ga je vozil John Milner (Paul Le Mat) in ki je precej bolj znan pod slengovskim imenom deuce coupe. Filmska ekipa pa ga je, rabljenega in ne v najboljšem stanju, kupila za vsega 1300 dolarjev.

Veliko dela, da so ga prenovili

Eden glavnih razlogov, da sta omenjeni George Lucas in producent Gary Kurtz izbrala prav ta avto, je bil, da je imel v osnovi siv štirikolesnik z rdečimi blatniki za nekaj centimetrov znižano streho, kar je bila sicer značilnost nekaterih hitrih vozil »hot rod«, saj so tako še malenkost pridobili pri hitrosti. Da so ga naposled »pripravili« za filmsko vlogo, v kateri je blestel v živo rumeni barvi karoserije in premagoval tekmece, pa je bilo potrebno ogromno dela in vložek, večji od osnovne vrednosti. Prednje blatnike so tako zamenjali z motociklističnimi, priredili vzmetenje, nadgradili motor (ta seveda ni bil originalni, temveč je imel avto vgrajen novejši chevroletov primerek iz leta 1966), na novo pa preoblekli tudi notranjost vozila.

A delo, ki so ga vložili v to, da je douce coupe zaživel na novo, še ni bilo vse, ki so ga morali postoriti, da so avto pripravili na snemanje. Da bi lahko karseda natančno posneli kadre v notranjosti avtomobila, so nanj namestili posebne snemljive platforme, na katere so lahko namestili kamere in zvočno opremo, hkrati pa so se lahko na njih peljali tudi do štirje člani filmske ekipe. Večino kadrov so posneli na cestah v Petalumi in San Rafaelu v Kaliforniji, iz tega časa pa je tudi znamenita fotografija, kako na omenjeni platformi sedi George Lucas in usmerja snemalce.

Ponudbe segajo čez dva milijona

Namestitev omenjenih platform je na avtomobilu na žalost pustila kar nekaj lukenj, sicer pa so ga takoj, ko je bilo snemanje filma končano in še preden je film prišel v kinematografe, prek oglasa v lokalnem časopisu prodajali za vsega 1500 ameriških dolarjev. A kupec zanj se kljub temu ni našel! Coupe je tako ostal v lasti studiev Universal, ki so ga pozneje uporabili v nekaterih posnetkih različnih televizijskih serij, za krajši čas pa se je pokazal tudi v drugem delu filma (More American Graffiti), ki so ga posneli šest let po originalu, torej leta 1979.

No, dve leti pozneje je avto vendarle dobil lastnika, ko ga je na neki dražbi kupil možak po imenu Steve Fitch. A takrat je bil coupe še v bistveno slabšem stanju kot takrat, ko ga je kupila filmska ekipa. Nekateri deli so manjkali, po karoseriji se je širila rja, lastnik pa se je vseeno lotil popravila in ga štiri leta pozneje »kot novega« prodal zdajšnjemu lastniku in oboževalcu filma Ricku Figariju, ki ga je še nekaj let uporabljal za vsakodnevne potrebe. Danes, tako pravi sam, zanj redno dobiva ponudbe, ki sežejo tudi čez dva milijona dolarjev, a dodaja, da ni naprodaj, saj ga ne proda za noben denar.