Medtem ko so v zadnjem času avtomobilske debate usmerjene v malce bolj oddaljeno prihodnost, ko bodo morali biti štirikolesniki do okolja (bistveno) prijaznejši, je trenutna realnost evropskega in z njim slovenskega trga povezana z nečim drugim. To pa je eksplozija priljubljenosti športnih terencev – s tujko sport utility vehicles (SUV) – vseh velikosti in segmentov.

Razlogov za njihovo naglo in stalno rast priljubljenosti je seveda več, med tistimi, ki jih kupci omenjajo, pa največkrat slišimo visok položaj sedenja, večja preglednost, lažje vstopanje in izstopanje, višja oddaljenost od tal in občutek varnosti. A ker so ta vozila – čeprav so pri varčnosti in cenovni dostopnosti naredila korak naprej – od »običajnih« avtomobilov, ki služijo za njihovo osnovo, še vedno dražja ob nakupu in nato pri vzdrževanju, smo za mnenje o razlogih za priljubljenost vprašali prometnega psihologa Marka Poliča. »Dejavnikov je več. Nakupi zaradi resničnih potreb, to je vožnje po zahtevnih terenih, najbrž – glede na to, kje se predvsem uporabljajo – niso najpogostejši. Ker večji in težji avtomobili voznikom in potnikom zagotavljajo nekaj večjo varnost, bi tudi to lahko bil eden od dejavnikov pri nakupu. Razmeroma nagla rast prodaje v zadnjih letih bi vendarle kazala bolj na modni trend, saj je čedalje več dobrih cest, na katerih zmožnosti vozil niso pomembne, snega pa tudi ni vse več. Zanimivo bi bilo analizirati medijsko poročanje, predvsem katerim vrstam avtomobilov dajejo prednost. Ali avtomobilske tovarne oblikujejo nakupovalne interese ali se le odzivajo nanje? Terenci jim nedvomno prinašajo večji dobiček. Ne smemo pozabiti niti na simbolično vrednost, ki jo ima avto za voznika. Močnejši in s tem 'uglednejši' ponuja drugačno podobo voznika. In to je za marsikoga pomembno. Žal avtomobili še vedno niso zgolj sredstvo za udoben in varen prevoz iz točke X v točko Y,« pravi Polič. Njegovemu razmišljanju pritrjuje tudi to, da je med športnimi terenci vse več takšnih brez štirikolesnega pogona ali pa ta za kupce ni zanimiv.

Lastnike označil za idiote

Naj bo tako ali drugače, kljub pričakovani rasti priljubljenosti si takega »SUV-buma« še pred desetletjem ni drznil napovedati nihče. Še več, bolj poudarjene so bile napovedi o skorajšnjem koncu takšnih vozil, še preden se je njihova zgodba sploh začela. Leta 2004 je tako na primer takratni župan Londona Ken Livingstone voznike športnih terencev označil za »popolne idiote«, ker vozijo tako potratna in umazana vozila. Tudi pozneje, med letoma 2007, ko je na ceste zapeljala prva generacija danes najbolj prodajanega SUV v Evropi nissana qashqaija, in 2009 je prodaja športnih terencev na stari celini malenkost upadala, a držala približno osemodstotni delež. Toda vmes so se športni terenci prilagodili, postali čistejši in sledila je rast, ki ji ni videti konca. Leta 2012 so modeli SUV tako predstavljali 15 odstotkov vseh prodanih avtomobilov v Evropi, lani že 26, letos zaenkrat predstavljajo 28 odstotkov (v Sloveniji sicer malo manj), leta 2020 pa naj bi že krepko presegli tretjinski delež. Ali z drugimi besedami: leta 2020 bo letna prodaja športnih terencev v Evropi znašala 5,7 milijona primerkov.

Ob vsem naštetem tako ne čudi, da je čedalje več znamk, pri katerih je najbolj prodajan posamičen model SUV. V prvi polovici tega leta so bile v Evropi po podatkih spletne strani Automotive news Europe takšne med drugim Nissan, Hyundai, Kia, Mazda, Mitsubishi, Jaguar, Lexus, Porsche, Maserati, Bentley in Volvo, pri čemer so športni terenci pri nekaterih znamkah, ki so usmerjene na kupce z najglobljimi žepi, poskrbeli domala za podvojitev prodaje. No, tiste, pri katerih so za zdaj povsem v ospredju druge vrste vozil, pa prav tako napovedujejo »produktno ofenzivo«. Kot denimo Volkswagen, katerega predsednik uprave Herbert Diess je pred časom napovedal: »Do leta 2020 bomo ponujali 19 modelov SUV, ti pa bodo pomenili 40 odstotkov naše skupne prodaje. S tem bomo obdržali prvo mesto v Evropi in na Kitajskem ter zrasli v Ameriki.«

Enoprostorci so ogrožena vrsta

Čeprav prodaja avtomobilov pod črto raste, je jasno, da tako skokovit porast pri športnih terencih pomeni upad nekje drugje. »Zadnja leta je najopaznejši upad v segmentu enoprostorcev in morda bi zanj lahko napovedali, da bo v prihodnosti izginil s trga, je pa seveda odvisno, kako se bo ta v prihodnosti obračal – avtomobilisti se mu bomo prilagajali. Trenutno kupci migrirajo iz segmentov B, C in D v segmente športnih terencev, B-SUV, C-SUV in D-SUV,« nam je ob tem povedal Jure Trtnik, produktni vodja za blagovno znamko Nissan Slovenija.

Prilagajanje pa bo vsekakor potrebno, če ne drugega, zaradi omenjenih strožjih okoljskih standardov, ki naj bi po letu 2020 po napovedih nekaterih poskrbeli za upad prodaje športnih terencev, ki so danes večinoma povezani z dizelskimi motorji. Drugače pa meni Rok Istenič iz Renaulta Slovenija: »Motorji v vozilih SUV so večinoma enaki ali pa imajo vsaj enake osnove, kot so pri istem koncernu na voljo v nižjih vozilih. To pomeni, da bo razvoj vozil, ki je osredotočen na električna in elektrificirana vozila, enake čistejše tehnologije prinesel tudi v segment vozil SUV.« In še nekaj predstavlja »nevarnost« nadaljnji rasti prodaje športnih terencev, pa naj se sliši še tako kontradiktorno – to, da bodo postali preveč priljubljeni. »V kratkem se bo zgodilo, da se bodo vozniki ustavili na semaforju in okoli sebe videli same športne terence. Takrat se bo zgodil premik v razmišljanju in začeli bodo iskati drugačne avtomobile, saj se nekatere skupine kupcev s svojimi avtomobili od drugih želijo ločiti,« je za Automotive News Europe povedal podpredsednik koncerna PSA Maxime Picat.

Kakor koli, rast prodaje športnih terencev gre pričakovati še nekaj časa, s čimer bo šla z roko v roki ponudba rabljenih. »Opažam, da se stranke že zdaj pogosteje odločajo za nakup športnih terencev. Največ povpraševanja je po modelih iz srednjega cenovnega razreda, za štiri do šest let stara vozila, kot so mazda CX-5, ford kuga in BMW X3, zagotovo pa se bo povpraševanje še večalo, saj bo ponudba večja, cene pa podobne kot za običajna osebna vozila,« nam je povedal Gregor Vidic iz podjetja Grosuplje Avto.