Kadar beseda nanese na britanske proizvajalce avtomobilov, so prve asociacije tri. Ena je, da Britanci v nasprotju s številnimi drugimi avtomobilskimi svetovnimi velesilami nimajo proizvajalca, ki bi skrbel za množično proizvodnjo vozil – v smislu, da bi imeli »veliko« znamko, ki bi bila s svojimi štirikolesniki zastopana v vseh ali vsaj večini avtomobilskih segmentov. Druga je povezana z legendarnim minijem, bržčas najslavnejšim otoškim avtomobilom vseh časov, ki je od leta 2000 kot samostojna znamka v lasti nemškega BMW. Tretja pa je, vsaj na daleč, povezana s prvo – če namreč Britanci nimajo množičnega proizvajalca, imajo po drugi strani morda celo največ slovitih malce manjših, ki se večinoma specializirajo v »drugačnih«, bodisi športnih, prestižnih, terenskih ali kako drugače posebnih različicah avtomobilov. Verjetno je dovolj, če naštejemo le znamke, kot so Aston Martin, Bentley, Jaguar, Land Rover, Morgan, Rolls-Royce…

So pa Britanci, kar zadeva »drugačne« avtomobile, znani tudi po tem, da so na ceste skozi zgodovino spravili celo vrsto od ustaljenih smernic oblikovno toliko oddaljenih avtomobilov, da jih ne moremo poimenovati drugače kot čudni, morebiti tudi smešni. Pa sta to še mili oznaki, saj so nekatere na Otoku kar sami uvrstili celo med najslabše in najgrše avtomobile v zgodovini. In med njimi se večkrat znajdeta tudi modela reliant regal in posebno njegov naslednik reliant robin.

Za začetek lesena osnova

Če berete te vrstice, vam je zagotovo že jasno, zakaj sta bila oba omenjena avtomobila tako posebna – šlo je za trikolesnika, ki sta imela zadaj klasični kolesni par, spredaj pa le eno samo kolo. Zgodba regala se je sicer začela davnega leta 1953, ker je šlo za trikolesnik, pa so ga lahko po britanskih zakonih vozili tudi vsi tisti, ki so imeli vozniški izpit kategorije A za motocikle, a ker do leta 1963 lastniki z zgolj tem izpitom hkrati niso smeli voziti kakršnih koli vozil z vzvratno prestavo, so jo nekateri blokirali. Kar je menda pripeljalo do številnih napačnih informacij o tem, da so bili regali in kasneje tudi robini že v osnovi brez nje.

Med letoma 1953 in 1961 je regal doživel številne spremembe. Prvi primerki so bili tako narejeni celo na leseni osnovi, kasneje so pri avtomobilu uporabili veliko aluminija, ker je njegova cena v 50. letih prejšnjega stoletja močno zrasla, pa so ga kmalu zamenjali s steklenimi vlakni. Na tak način so ohranili majhno težo vozila, saj je regal tehtal vsega od 355 do 445 kilogramov (odvisno od opreme in motorja), kar je bilo ključno, da se je vozilo s precej šibkim motorjem še vseeno vozilo s precej spodobno hitrostjo. Najmočnejša različica s 30-konjskim motorjem, ki so jo izdelovali od leta 1962 dalje, je tako dosegla najvišjo hitrost kar 75 milj na uro (120 kilometrov na uro), vseeno pa so se, ob zares številnih drugih, tudi na ta račun v zvezi z regalom pojavile številne šale. Kot na primer tale: Starejši moški se vozi po cesti v svojem starem regalu, ko ga ustavi policist in mu izda kazen za prehitro vožnjo. Pa ga moški prosi: »Mi lahko hitrost pri kazni spremenite s 75 na 95 milj na uro?« Policisti ga začuden vpraša, zakaj, moški pa mu odgovori: »Kaj pa mislite, zakaj? Avto skušam prodati!«

Dejstvo je, da regal ni bil silna prodajna uspešnica. Za primerjavo: do aprila 1968 so izdelali natanko 50.000 primerkov, le eno leto zatem pa je proizvodnja v uvodu omenjenega minija, ki so ga za nameček začeli izdelovati kar šest let kasneje, dosegla že številko dva milijona! A kljub temu je prvi motorizirani trikolesnik podjetja Reliant dočakal okroglih 20 let proizvodnje, dokler ga ni leta 1973 nadomestil v vseh pogledih sodobnejši, manjši (s 3,33 metra je bil v osnovni različici krajši za deset centimetrov) in tudi bolje oblikovani model robin.

Nestabilnost razglasili za mit

Robina so v 70. letih tudi kupci sprejeli bolje kot prej regala, pa čeprav so imeli prvi primerki cel kup pomanjkljivosti, ki so izvirale predvsem iz dveh vzrokov. Prvi je bil, da so imeli za razvoj avtomobila na razpolago zelo omejena finančna sredstva, drugi pa, da so razvojniki težo vozila na vsak način želeli zadržati pod 400 kilogrami, s čimer bi se ga kot trikolesnik še vedno smelo voziti samo z vozniškim izpitom za motocikle. »Pri tem smo večkrat ubili dve muhi na en mah – kot na primer z uporabo posebnih plastičnih vlaken, ki so bila cenejša od kovinskih materialov, ob tem pa od njih tudi lažja,« je povedal glavni oblikovalec robina Tom Karen, medtem ko se eden glavnih razvojnikov avtomobila Dave Peek še dobro spominja »porodnih« težav avtomobila. »Že v prvih dveh tednih je bilo ogromno pritožb – tako se je zgodilo, da je vrata, če si jih pustil odprta ob močnem vetru, preprosto odtrgalo, kar pa smo hitro popravili. Večja težava je bila ta, da se je volanski obroč nepričakovano snel in vozniku ostal v rokah! Zaradi tega smo bili prisiljeni v precej velik vpoklic, a kasneje se je vse skupaj rešilo in v naslednjih letih so bili kupci z robinom precej bolj zadovoljni,« je povedal Peek. Dodal je, da so številna pričevanja o tem, da je bil avto zaradi le treh koles nestabilen in se je pogosto prevračal, nič drugega kot mit.

Prvo generacijo robinov so izdelovali do leta 1982, ko ga je nadomestil podoben model rialto, ime robin pa je podjetje Reliant znova oživilo leta 1989, ko so ga v vseh pogledih precej izboljšali (notranjost, zavore…) in ponudili v različnih, izpopolnjenih različicah. Zadnjo prenovo je doživel še leta 1999, ko so mu med drugim namenili prednje luči iz opla corse, leto kasneje pa so napovedali izdelavo zadnje serije 65 primerkov, ki so bili vsi zlate metalne barve, imeli rdeče-sive usnjene prevleke, aluminijasta platišča, premijski avdiosistem in še nekaj malenkosti, stali pa so 10.000 funtov.

Ker sta si bila zelo podobna in pogosto tarča posmeha, se regala in robina še danes pogosto zamenjuje, sta pa imela oba poleg klasičnih tudi nekatere druge izvedenke (tovorno, »karavansko«…). Ob tem pa sta »odigrala« tudi številne »vloge« v nekaterih britanskih filmih in televizijskih serijah. Najbolj znana sta bržčas regala vana iz, kako drugače, humorističnih serij Samo bedaki in konji in Gospod Bean.