Študija, ki so jo te dni v znanstveni reviji American Journal of Psychiatry objavili danski znanstveniki, razkriva povezave med hormonskimi kontracepcijskimi sredstvi in povečano samomorilnostjo pri uporabnicah. Pri ženskah, ki uporabljajo to vrsto kontracepcije, je namreč možnost samomora trikrat večja kot pri ženskah, ki hormonske kontracepcije niso nikoli uporabljale.
Pred časom so že dokazali povezanost hormonskih kontraceptivov in depresije
Ista skupina znanstvenikov je že pred časom objavila članek, v katerem so opozorili na povezanost hormonskih kontracepcijskih sredstev in depresije. Ugotovili so, da imajo ženske, ki uporabljajo hormonsko terapijo, za 70 odstotkov večjo možnost, da se pri njih pojavi depresija. Ker sta depresija in samomorilnost pogosto tesno povezani, so se znanstveniki odločili natančneje preučiti še povezavo med hormonsko kontracepcijo in samomorilnostjo.
V raziskavo so vključili podatke o vseh ženskah, ki niso imele psihiatričnih diagnoz in niso uživale antidepresivov in so v času trajanja študije (od 1996 do 2013) dopolnile 15 let. Iz nacionalnega registra so pridobili podatke o izdanih receptih za hormonska kontracepcijska sredstva in o smrtnosti ter vzrokih za smrt žensk. Podatke o samomorilnosti med uporabnicami hormonske kontracepcije so primerjali s številom samomorov pri ženskah, ki niso nikoli uporabljale te vrste kontracepcije.
Izkazalo se je, da je pri ženskah, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo, samomor trikrat pogostejši vzrok smrti kot pri ženskah, ki tovrstne kontracepcije niso nikoli uporabljale. V nadaljevanju so preverili, ali obstajajo razlike med uporabnicami različnih hormonskih kontraceptivov. Ugotovili so, da med uporabnicami hormonske kontracepcije samomor najpogostejši pri uporabnicah obliža. Na drugem mestu je IUD (maternični vložek), na tretjem vaginalni obroček in na četrtem kontracepcijska tabletka.
Raziskovalci so bili še posebej pozorni na mlajšo populacijo in ženske, ki so hormonsko kontracepcijo šele začele uporabljati. Ugotovili so, da je samomorilnost najvišja v prvih dveh mesecih po pričetku uporabe, nato pa v roku enega leta nekoliko upade, a je še vedno precej višja kot pri ostalih ženskah.
Nekateri znanstveniki opozarjajo na pomanjkljivosti študije
Oglasili so se tudi znanstveniki, ki opozarjajo, da ima študija danskih znanstvenikov nekaj pomanjkljivosti. Kot poroča The Time, znanstveniki danskim kolegom očitajo, da niso upoštevali pomembnega dejstva o uporabnicah hormonske kontracepcije. Izpostavili so, da se za hormonsko kontracepcijo pogosteje odločijo ženske, ki so v razmerju. Prav razmerja pa so (sploh pri mlajših dekletih) pogosto vir stresa in čustvenih pretresov, ki se lahko odrazijo tudi v samomorilnosti.
Znanstveniki se strinjajo, da podatki o povezavi med samomorilnostjo in hormonsko kontracepcijo uporabnic ne smejo odvrniti od te oblike kontracepcije. Opozarjajo pa, da bi se morali zdravniki pred izdajo recepta temeljito pogovoriti z ženskami in biti pozorni na tiste, ki so se v preteklosti že soočale z depresijo in motnjami razpoloženja. »Zdravniki in uporabnice se morajo zavedati, da so spremembe razpoloženja možen stranski učinek hormonske terapije,« je dejal Ojvind Lidegaard, eden od avtorjev študije. Avtorji raziskave sicer tistim ženskam, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo in ne zaznavajo nikakršnih težav, odsvetujejo prekinitev terapije. »Zdravniki bi morali biti bolj previdni pri predpisovanju hormonske kontracepcije mlajšim dekletom, razen kadar obstaja zdravstvena potreba zanjo. Kadar je potrebno zagotoviti zgolj kontracepcijo, so nehormonska sredstva, koti so kondomi in maternični vložki z bakrom morda boljša izbira,« je zaključil Lidegaard.
