»Z varčevanjem, ki prinaša doplačila za kontracepcijo, kratijo pravice žensk. Na zdravstveni blagajni bi se morali vprašati, kaj delajo,« je na robu vrste protestnikov ugotavljala Jelka Jovanovič. Upokojeno medicinsko sestro, ki je bila do nedavna sodnica porotnica na socialnem sodišču, tudi sicer moti sedanji odnos oblasti do pravic bolnikov. Na večini transparentov, ki so jo obkrožali, je bil z veliki črkami zapisan ne plačljivi kontracepciji.

Oster upor civilne družbe je odložil odločanje o ukrepih, s katerimi zdravstvena blagajna po oceni protestnikov v škodo žensk izziva farmacevtsko industrijo. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se bodo znova pogovorili tako z ginekologi kot s kritičnimi predstavniki društev.

»Odločitev o primerni kontracepciji je stvar žensk«

Po oceni Katje Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, kjer so bili skupaj z društvom SOS telefon za ženske in otroke med organizatorji današnjega protesta pred vrati ZZZS, so sedanji varčevalni načrti pri kontracepciji tvegani. Na možnost »veta« zdravnikov, s katerim bi lahko po lastni presoji ženkam še naprej omogočali dražje izdelke brez doplačil, se po njenem ne gre zanašati. »Čeprav omenjajo varovalke, je treba to področje, kjer se ženske svobodno odločajo, ohraniti nedotaknjeno. Ne moremo prepustiti posamezni ginekologinji ali ginekologu, da odloča o tako pomembni stvari.«

Če bi industrija vztrajala pri sedanjih cenah v Sloveniji, bi bilo treba za nekatere izdelke doplačati od manj kot enega pa do več kot pet evrov. Na Švedskem za hormonsko kontracepcijo prispevajo iz žepa tako kot za vsa druga zdravila, je povedala profesorica socialnega dela na stockholmski univerzi Marta Szebehely, ki je prišla podpret kolegice v Sloveniji. »Pri tabletah za tri mesece, ki jih ženske dobijo naenkrat, to preračunano iz kron stane okoli 12 evrov. Povsem zastonj jih dobijo le dekleta do 18. leta,« je pojasnila. Doplačevanje sicer nima vidnih vplivov na jemanje kontracepcije pri švedskih ženskah, ugotavlja, vseeno pa zaračunavanje, tudi če gre za majhne zneske, po njenem že načelno ni na mestu. Pomislekom se je pridružil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ki meni, da bi morali prihranke za zagotavljanje novih zdravil iskati previdneje.

Pri rastnih hormonih v isti ukrep brez ugovorov

Predsednica upravnega odbora ZZZS Lučka Böhm, ki prav tako prihaja iz sindikalnih vrst, ima drugačen pogled na dogajanje. Strinja se, da bodo morali razčistiti dvome in nesporazume. Vseeno pa je v dosedanji javni razpravi pogrešala pozive farmacevtski industriji, naj zniža pretirane cene kontracepcije. »Cilj je, da bi znižali cene tistih zdravil, ki so na trgu dlje časa in bi bila ob masovni proizvodnji lahko cenejša. Na tak način bi pridobili dodatna sredstva za nova zdravila,« je dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj. V zadnjem času so na primer v slovensko javno zdravstvo uvrščali nova zdravila za raka dojk in jajčnikov, pri katerih enoletno zdravljenje posamezne pacientke stane od 30.000 do 80.000 evrov, je pojasnil vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst. Trenutno so pred vrati nova zdravila za bolnike z rakom pljuč in melanomom. Kljub stalnim pogajanjem in obstoječim ukrepom za zniževanje cen denarja za te novosti zmanjkuje, opozarja: »Brez kompromisov ne bo šlo.«

Medtem ko bodo s tako imenovanimi terapevtskimi skupinami pri kontracepciji za zdaj počakali, je dal danes upravni odbor ZZZS pri rastnih hormonih, ki jih večinoma prejemajo otroci, zeleno luč za prav takšen pristop k zniževanju cen obstoječih zdravil. Pred tem so terapevtske skupine uvedli še na osmih drugih področjih. V nekaterih primerih stroka ostaja kritična, priznavajo na ZZZS, a so ti ukrepi učinkoviti. Dobavitelji so občutno znižali cene, ki jih zaračunavajo slovenskemu javnemu zdravstvu. Včasih pa bolniki res doplačujejo: tudi v primeru kontracepcije se to na primer že dogaja pri originalnih zdravilih, ki imajo cenejše generične vzporednice.