Oktobra je vlada potrdila projekt prostorsko-komunalne ureditve največjega novomeškega romskega naselja Žabjak - Brezje in ga umestila v načrt razvojnih programov za obdobje 2017–2020. S prenovo naselja, ki jo financirajo ministrstva za gospodarski razvoj, za infrastrukturo ter za okolje in prostor v višini 3,1 milijona evrov in novomeška občina v višini 450.000 evrov, naj bi izboljšali bivanjske razmere v naselju in pospešili proces integracije romske skupnosti.
Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija so že leta 2013 z Regijsko civilno iniciativo za reševaje romske problematike, krajevno skupnostjo in predstavniki novomeških Romov poenotili stališče, da je preselitev naselja Žabjak - Brezje nerealna, da pa je stanje nevzdržno in je nujno treba naselje urediti, vendar ne dopustiti njegove širitve.
Osnova je prostorski akt
Program v prvi fazi zajema sprejem prostorskega akta, ki bo na lokaciji sedanjega naselja omogočil ureditev novega oziroma prenovljenega naselja. Prostorski načrt je po besedah Macedonija trenutno v fazi izdelave variant. »Šele po sprejemu prostorskega akta bomo lahko začeli razmišljati o gradnji infrastrukture. S tem bodo vzpostavljeni pogoji, da se tudi Romi lahko priključijo na komunalno infrastrukturo, seveda pod enakimi pogoji in na enak način kot vsi drugi državljani.«
Načrt predvideva gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ulične razsvetljave, cest, pozneje pa tudi ureditev bivalnih enot, teh naj bi bilo po prvih grobih ocenah okoli 140, in petih lokacij za objekte družbene infrastrukture, nujne za integracijo Romov. »Prav gotovo se bo del naselja moral umakniti predvideni trasi zahodne obvoznice,« dodaja Macedoni.
Del prostorskega načrtovanja za Žabjak - Brezje je tudi popis sedanjega terenskega stanja, kar bo dalo tudi nekakšne smernice, kako radikalno poseči v obstoječe stanje. »Vsaka gradbena enota, ki je že vzpostavljena, bo morala skozi vse potrebne postopke, od pridobivanja gradbenega dovoljenja do priključitve na komunalno infrastrukturo,« pojasnjuje župan. Program ureditve se naslanja na izhodišča predloga, ki ga je že leta 2011 izdelala Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike.
Urejanje tudi v okoliških vaseh
Kot je oktobra ob potrditvi projekta v vladi dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, pričakujejo, da bo ureditev naselja zagotavljala tudi pogoje za krepitev zaposlitvenih možnosti Romov. Da je vlada pristopila k urejanju naselja, je po Macedonijevem mnenju »plod večletnih prizadevanj, da tudi država prevzame del odgovornosti za sedanje stanje v največjem nelegalnem naselju v državi«.
V prihodnjem letu je za ureditev naselja, v katerem po zadnjih podatkih živi okoli 700 Romov, predvidenih 1,1 milijona evrov, leto pozneje 1,36 milijona in leta 2020 še 1,15 milijona evrov. Del projekta je tudi ureditev vplivnega območja, torej okoliških vasi, kar pa ni vezano na sprejem občinskega prostorskega načrta. »Vemo, da je to območje izpostavljeno številnim varnostnim tveganjem. V prihodnjem letu predvidevamo ureditev pločnika in javne razsvetljave v Muhaberju in javne razsvetljave v naselju Hudo, pozneje pa tudi ureditev infrastrukture v Dolnjih Kamencah,« dodaja Macedoni.
Kot je nedavno ob obisku romskih naselij na Kočevskem dejal Stane Baluh, vodja vladne komisije za zaščito romske skupnosti ter direktor urada za narodnosti, je urejanje naselja Žabjak - Brezje lep primer sistematičnega reševanja problematike, pri katerem skuša država sodelovati z roko v roki z lokalno skupnostjo in Romi. Po tem vzoru bi lahko reševali tudi druga neurejena naselja po državi, je dejal Baluh. Tesnejše sodelovanje države in lokalne skupnosti je tudi eden glavnih ciljev nacionalnega programa za Rome.
