Leta 2004 so krajani Bučne vasi z vožnjo po tamkajšnjem krožišču ovirali promet, da bi na tak način opozorili na po njihovem mnenju neučinkovito reševanje romske problematike tako na državni kot na lokalni ravni. Istega leta so pripravili protestni shod tudi pred vladno palačo v Ljubljani. V poznejših letih je sledilo še nekaj protestov. »Vse naše pobude so preslišane. Tako tudi danes, trinajst let po prvem protestu, še vedno govorimo o istih težavah. Spremenilo se ni popolnoma nič,« pravi Silvo Mesojedec iz Regijske civilne iniciative (RCI) za reševanje romske problematike. Zato za danes med 15. in 16. uro napoveduje mirni protestni shod oziroma vožnjo po krožiščih pri novomeški Qlandii in v Bučni vasi.
»Z 'getoizacijo' bodo prizadeti tudi sami Romi«
»Če se lahko država v vseh teh letih s čim pohvali, je zgolj to, da je tu in tam Romom napeljala vodo, morda kanalizacijo. Vse drugo ostaja nespremenjeno ali pa je celo slabše. Izobrazbe med Romi ni, zaposlenosti ni. Ne država ne občina na tem področju nista naredili nikakršnih konkretnih korakov k izboljšanju situacije, ki pa jo najbolj občutijo ljudje, ki živijo tik ob romskih naseljih. Ta se zgolj širijo in s takšnim pristopom nadaljnje 'getoizacije' bodo prizadeti tudi sami Romi,« je prepričan Mesojedec.
Novomeška občina sicer pripravlja spremembe prostorskega načrta za območje Brezja in Žabjaka, ki v večjem delu še vedno ležita na zemljiščih ministrstva za obrambo. Naselji sta nelegalni, večinoma brez osnovne infrastrukture. Trenutno poteka izdelava osnutka prostorskega načrta, ki bi lahko bil za obravnavo pripravljen v prihodnjem letu, pravijo na občini. Občinski svet je leta 2014 sprejel strategijo reševanja romske problematike za obdobje 2013–2020, kjer med strateškimi cilji izpostavljajo prav izboljšanje bivanjskih razmer v romskih naseljih.
Na vprašanje, kaj je bilo v zadnjem desetletju narejenega na tem področju, na novomeški občini pojasnjujejo, da aktivno tečejo programi predšolske vzgoje, posebno pozornost dajejo osnovnošolskim programom (romski pomočnik, izboljšanje razmer v osnovnih šolah), podpirajo kulturno udejstvovanje, aktivno poteka izobraževanje odraslih za vključevanje na trg dela. »S prostorskimi akti so urejena naselja Šmihel, Poganški vrh, Ruperč vrh, Brezje, Otočec in Ukrat, v večini romskih naselij je zgrajena minimalna komunalna oprema, deluje odbor občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, katerega člani so tudi pripadniki romske skupnosti, v Novem mestu poteka tudi organizirano delovanje romske skupnosti na ravni nevladnih organizacij.«
Žabjak bodo urejali z državnim denarjem
Na občini se ob tem strinjajo, da je država pri reševanju romske problematike premalo učinkovita. Je pa bil 1. junija letos narejen pomemben korak pri prostorskem urejanju romskega naselja Žabjak - Brezje, dodajajo. Vlada je sprejela poseben sklep, na podlagi katerega bo prostorsko in komunalno urejanje sofinancirano s sredstvi državnega proračuna v okviru razvoja regije jugovzhodne Slovenije.
»Zato so po sprejemu sklepa pospešeno stekle tudi aktivnosti pri izdelavi prostorskega načrta. Enako videnje ureditve naselja je civilna iniciativa javno predstavila že pred leti in je izhodišče za pripravo sedanjega prostorskega načrta,« pravijo na občini in dodajajo, da je še vedno treba veliko postoriti na področju izobraževanja in zaposlovanja, pri čemer prav tako pričakujejo aktivnejšo vlogo države.
