»Ta hiša je moja. Tu sem se rodil in tu se je rodil že moj oče,« je minuli teden rekel Rom nizke rasti, ki ni želel objave svojega imena. Stali smo sredi romskega naselja Žabjak pri Novem mestu, največjega neregistriranega naselja v Sloveniji. Za hišo – večjo leseno barako, obdano s sušečim se perilom – je stala še ena hiša. Na levi odslužena bivalna prikolica, na desni barakica z razbitimi okni in vrati. »To barako sem jaz zgradil in v njej je živela mama. Letos pozimi je žal umrla,« je pobesil pogled.
Žabjak je eno najstrašnejših naselij, kar ste jih kdaj videli. V njem po blatnih tleh tekajo polgoli otroci. Njihovi starši posedajo pred barakami, nekaterimi zidanimi hišami in nekaterimi, ki bolj kot na barake spominjajo na šotore. »Najbolj potrebujemo elektriko,« je dodal suhljati gospod, ki mu Romi v Žabjaku pravijo Benko. »In če bi nam dovolili, bi zemljo, na kateri stojijo naše hiše, tudi odkupili,« je dejal njegov sosed, Iztok Vodopivec.
Ujeti v preteklost
Vendar nič od tega ni enostavno. Urejanje vsakega romskega naselja je kavelj 22 – ujeto je v kontradiktorne predpise in interese občine, države in lokalne skupnosti. V uredništvu hranimo novomeški občinski dokument iz leta 1984, v katerem so uporabljene natanko takšne besede, kakršne strokovnjaki za romsko problematiko uporabljajo tudi danes. »O urejanju romskih naselij, stanovanj in lokacij za stalna bivališča Romov že desetletja tečejo razprave, se sprejemajo določena stališča, vendar se celotna zadeva ni bistveno premaknila,« je pisala tedanja občinska skupnost socialnega varstva. Enako bi lahko občina zapisala leta 2016. V občinskem programu je bil pred tridesetimi leti sprejet sklep, »da naj Romi ostanejo v do zdaj izoblikovanih naseljih, ki jih je potrebno postopno urediti«. Po tridesetih letih »urejanja« in še več desetletjih aktivnega toleriranja obstoja romskega naselja, v katerem se vsakih petnajst let rodi nova generacija, je Romov v Žabjaku po neuradnem štetju trikrat več. Uradno na občini govorijo o okrog 300 prebivalcih Žabjaka, leta 1984 jih je bilo 214. Neuradno, v policijskih krogih, se govori o okrog šeststo do sedemsto osebah, bilo naj bi jih tudi do tisoč. Podatki so različni, saj včasih v številko prištejejo še sosednje romsko naselje Brezje, ki je delno uradno, delno pa neuradno. Družine se priseljujejo in odseljujejo, prihajajo tudi iz tujine, nastajajo nove družine in s tem tudi novi objekti. »Ti, ki so danes otroci, bodo imeli čez petnajst let že svoje otroke in svoje hiše,« pravi eden naših sogovornikov. V Novem mestu je javna skrivnost, da demografska romska situacija lahko v kratkem postane neobvladljiva. To bi lahko nekoč vplivalo tudi na sicer kakovostno življenje prebivalcev dolenjske mestne občine.
Povezani naselji Žabjak in Brezje se eksponentno širita, sta največja romska naselbina v državi, občina pa se ponovno loteva »postopnega urejanja«. Tokrat v novih okoliščinah – k projektu je pristopil Malteški viteški red, vplivno katoliško-diplomatsko mednarodno združenje, ki kot enega od svojih humanitarnih programov vodi tudi urejanje romskih naselij po vsej Evropi. Slovenijo je tako že aprila obiskal malteški vitez Franz Salm-Reifferscheidt, ambasador združenja, zadolžen za Rome.
Večnamenski objekt kot izhodišče
»Malteški viteški red se mora ukvarjati s tistimi, ki so v stiski, in Romi v Sloveniji so v stiski,« pravi predsednik slovenske asociacije Malteškega viteškega reda Andrej Šter. »Vzpostavili smo stik z veleposlanikom Salm-Reifferscheidtom in na obisku v Sloveniji si je ogledal romska naselja v Prekmurju in na Dolenjskem. Hitro smo ugotovili, da so Romi na Dolenjskem v bistveno težjem položaju od Romov v Prekmurju. Zato smo se odločili za izboljšanje položaja Romov v naseljih Žabjak in Brezje.« Malteški viteški red bo iz svojih sredstev prispeval za postavitev večnamenskega objekta, v katerem bo potekala učna pomoč šoloobveznim otrokom, predšolska vzgoja, urejen bo zdravstveni dispanzer in prostor za različne dejavnosti, tudi za socialno delo. »Zgolj zaradi postavitve objekta pa se ne bomo trepljali po ramenih,« pravi Šter. »Ta bo moral biti šele začetek urejanja naselja in okolice. Pomembni so zlasti odnosi z okoliškimi neromskimi prebivalci.« Sestanek, ki je pred nekaj tedni potekal v krajevni skupnosti Bučna vas, je bil konstruktiven, pravi Šter. S tem se strinjajo tudi Romi, s katerimi smo govorili. »Lepo smo se pogovarjali in iskali smo rešitve,« pravi Iztok Vodopivec. »Romi morajo biti vključeni v večinsko družbo, sicer se bo še poglabljala odrinjenost, delikventnost, brezposelnost in slab učni uspeh. Le trije odstotki romskih otrok končajo osnovno šolo!« opozarja Šter. K sodelovanju je pritegnil Nogometno zvezo Slovenije, ki naj bi za otroke in odrasle postavila dve nogometni igrišči. Načrt gradnje bodo izdelali na fakulteti za arhitekturo. »Pogovarjamo se lahko o naložbi okrog 100.000 evrov, ki bi jih prispevali malteški vitezi,« pravi Šter.
Vrela politična kaša
Postavitev objekta bi bilo izhodišče za napeljevanje elektrike in vode do tistih delov obeh naselij, ki elektrike in vode še nimata. Elektrogospodarstvo naj bi že privolilo v postavitev močne elektropostaje, ki bi lahko napajala več deset gospodinjstev. Uporabnino zemljišč, elektrike in vodovoda bi lahko Romi poravnali tudi iz socialnih prispevkov, ki jih prejemajo. Za porabljeni znesek bi se ti lahko avtomatično zmanjšali, pravijo na območnem centru za socialno delo. S tem bi v občini pomirili tiste, ki pravijo, da so Romi državi in občini zgolj v breme in da ne bi smeli dobiti ničesar več.
S projektom malteških vitezov so seznanjeni tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvu za šolstvo, pri varuhinji človekovih pravic in v uradu vlade za narodnosti.
Na novomeški občini pravijo, da se bodo urejanja naselja v sodelovanju z malteškimi vitezi z veseljem lotili. Pri tem pa pričakujejo tudi sodelovanje države, ki naj bi za urejanje prispevala finančna sredstva. Župan Gregor Macedoni v pogovoru omeni razpise, tudi evropske. »Viri sredstev so predvideni, le morali jih bomo znati pridobiti,« pravi župan. O številkah na občini ne govorijo, nekatere ocene pa se vrtijo okrog milijona evrov za urejanje bivanja štirideset do petdeset družin. Naselje Žabjak je sicer postavljeno na zemljišču ministrstva za obrambo. Ali bo občina pripravljena prevzeti zemljišče – in s tem tudi polno odgovornost za Rome – bo še stvar temeljitega političnega premisleka. V Novem mestu namreč še vedno velja, da bi večinsko prebivalstvo najraje videlo, če bi romska naselja iz njihove občine kar »izginila«. Do naslednjih lokalnih volitev sta še dve leti. Čas za revolucionarne spremembe se izteka.
