Po neuspehu mestne občine Novo mesto na razpisu za urejanje romskih naselij jemljejo zadeve v roke Romi sami. »Naša iniciativa je zametek romske revolucije,« je včeraj vzneseno dejal romski aktivist iz Zveze Preporod Darko Rudaš. Sedel je za mizo v novomeški pisarni Zveze Romov za Dolenjsko. Nasproti so mu sedeli vsi, ki danes kaj pomenijo v romski civilnodružbeni srenji. V dolenjsko prestolnico so se pripeljali romski veljaki, predsedniki zvez iz Prekmurja, Ljubljane, Kočevja in iz vse Dolenjske.
Na množičnem, »zgodovinskem« sestanku, na kakršnem se niso sestali še nikoli doslej, so se pogovarjali o tem, kako združiti moči, ko lokalne oblasti in država odpovedujejo. Spregovorili so o napeljevanju vode in elektrike, o legalizaciji naselij, o pravnih postopkih zoper državo ter o državnih razpisih, ki so za Rome velikokrat razočaranje.
»Romi moramo sami sebi postaviti cilje, usmeritve in zahteve za zagotovitev normalnega sobivanja večine ter manjšine,« je napovedal predsednik dolenjske zveze Bogdan Miklič. »Predlagamo, da država uvede sistemsko financiranje najbolj perečih romskih naselij, saj ne moremo biti vsako leto odvisni le od razpisov, ki morda so, morda pa niso...« je dejal Jožek Horvat Muc iz Zveze Romov Slovenije. Predlagali so še, da bi se država urejanja naselij – zlasti tistih, ki niso legalizirana – lotila z nadomestnimi ukrepi, ki so pravno lažje obvladljivi: denimo z napeljavo »kmetijskih pip« in z »gradbenimi omaricami« za elektriko.
Malteški vitezi in Cerar za Rome
Velika romska iniciativa ni edina preostala pobuda za reševanje bivanjskih razmer v romskih naseljih na Dolenjskem. V Novem mestu kljub doseženim premalo točkam na državnem razpisu, ki naj bi ga jeseni ponovili, vztrajajo pri nameri, da bi Romom v naseljih Žabjak in Brezje, ki sta skupaj daleč največje in najbolj pereče romsko naselje v državi, zagotovili elektriko. Ideja, da bi ob cesti, ki povezuje Žabjak in Brezje, z denarjem malteških vitezov zgradili večnamenski objekt, v katerega bi bil vključen tudi električni transformator, ki bi zagotovil naselju elektriko, je še na mizi. A zaradi vzajemnega prenašanja odgovornosti z občine na državo in države na občino se izvedba odmika, nam je povedal predsednik slovenskega združenja Malteškega viteškega reda Andrej Šter. Malteški vitezi so pripravljeni v urejanje obeh naselij vložiti 100.000 evrov, vendar tega ne morejo storiti, če se država in občina ne dogovorita o svojih pristojnostih.
Katastrofalne bivanjske razmere v romskih naseljih na Dolenjskem pa so pritegnile tudi pozornost predsednika vlade Mira Cerarja. V njegovem kabinetu so nam potrdili, da se je Cerar nedavno sestal z direktorjem Urada za narodnosti Stankom Baluhom z namenom, da ga ta podrobneje obvesti o stanju oziroma poteku reševanja romske problematike.
Premier je izrazil pričakovanje, da bodo – tudi ob nadaljnji podpori urada – vsi pristojni organi pripomogli k reševanju problematike v skladu s svojimi pristojnostmi in skrbnostjo, ki jo terjajo razmere. Stanko Baluh je povedal, da je premierja zanimalo, katere so najbolj nevralgične točke. »To so romska naselja Brezje, Žabjak, Ribnica in Škocjan,« je dejal Baluh. Povedal je še, da usklajevanje med ministrstvi, ki ga pričakuje premier, že poteka. Rešitev naj bi našli do jeseni.
Elektrika iz vojašnice?
Za vmesni čas se v Novem mestu pogovarjajo o možnosti, da bi elektriko v naselje začasno napeljali iz bližnje vojašnice. Ministrstvo za obrambo je tudi lastnik zemljišč, na katerih (delno) stoji naselje. To napeljavo bi lahko izvedli kot »začasni humanitarni ukrep«, podobno kot če bi nekje drugje v Sloveniji naselje uničil plaz ali potres, so dejali naši sogovorniki. Na ministrstvu za obrambo (Mors) s to idejo uradno še niso bili seznanjeni, povedali pa so, da je električna napeljava v pristojnosti podjetja, ki na tem območju dobavlja elektriko. Na Morsu sicer pričakujejo, da bo zemljišče, na katerem stoji romsko naselje, z ministrstva prešlo v last občine, nam je povedal predstavnik ministrstva Aleš Sila.
Poskus urejanja razmer v Žabjaku in Brezjem sovpada z živahnim političnim in pravnim dogajanjem v zvezi z romskimi naselji. Tako je na sodiščih zaradi pravice Romov do elektrike, vode in bivalnega prostora odprtih več primerov. Zlasti so pomembni primeri, ki čakajo na rešitev pred ustavnim sodiščem ter na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Ta spor, ki sta ga sprožili romski družini iz Ribnice in Škocjana, ki nimata dostopa do pitne vode, je za državo tudi najbolj tvegan, saj je verjetnost, da bo Slovenija v Strasbourgu obsojena, precejšnja. Primer je dosegel mednarodno prepoznavnost, da je že skoraj izgubljen, pa je v enem od internih vladnih dopisovanj, ki so ga razkrili na Pop TV, nakazalo pravosodno ministrstvo.
