Pričujoča vizualizacija se poslužuje podatkov iz Nasinih satelitov, ki skupaj z matematičnimi modeli v računalniški simulaciji omogoča znanstvenikom preučevanje fizičnih procesov v naši atmosferi. S sledenjem morske soli, ki izpareva iz oceanov, lahko vidimo letošnje nevihte, do katerih je prišlo med sezono orkanov. V istem času je zaradi velikih požarov na pacifiškem severozahodu bila v ozračje sproščena večja količina dima. Veliki vremenski vzorci lahko prenašajo te delce na dolge razdalje: v začetku septembra, lahko tako vidimo, kako se sled dima iz Oregona in Washingtona, širi preko Velikih planjav, ki nato poteka čez jug in preko Atlantika vse do Anglije. V sistem neviht se ujame tudi prah iz Sahare, ki potuje iz Afrike vse do Amerik.
Za razliko od morske soli, se prah umika iz centra nevihte, poleg tega delce prahu absorbirajo kaplje v oblakih, ki se nato z dežjem izperejo. Vedno sposobnejši in vedno hitrejši računalniški programi znanstvenikom omogočajo, da v svoje simulacije vključujejo vedno več znanstvenih podatkov, ki nam omogočajo vedno boljši vpogled v delovanje našega planeta.
