Danska si je svoj peti nastop na svetovnem prvenstvu in prvega po mundialu v Južnoafriški republiki priigrala v velikem slogu. Z zmago kar 5:1 je v Dublinu upravičila svoj vzdevek »danski dinamit« in Ircem zadala najvišji domači poraz po oktobru 2012, ko jih je z izidom 6:1 ponižala aktualna svetovna prvakinja Nemčija. Za »zeleno vojsko« selektorja Martina O'Neilla se je povratna tekma z zgodnjim golom branilca Shana Duffyja sicer začela obetavno, a jih je odločitev, da se zadovoljijo z minimalnim vodstvom, v nadaljevanju stala pot v Rusijo.
V vrstah Dancev se je razigral Christian Eriksen, ki je v nasprotnikovo mrežo poslal kar tri žoge in še izdatno oplemenitil svojo izjemno statistiko. Kako pomemben in nepogrešljiv bo član Tottenhama za svojo selekcijo na prihajajočem turnirju, pove podatek, da je v teh kvalifikacijah z enajstimi goli in tremi asistencami sodeloval pri kar 14 golih, posledično pa mu je pripadel tudi naziv najboljšega strelca med evropskimi vezisti.
»Bil sem presenečen nad taktiko Ircev. Igrali so v rombu z dvema napadalcema v napadu, zaradi česar smo imeli ogromno prostora na sredini igrišča. Rečem lahko le najlepša hvala, saj smo bili na prvi tekmi bolj ali manj onemogočeni, Eriksen pa je bil izločen iz igre,« je stanovskega kolega po tekmi spodbodel danski selektor Age Hareide.
Eriksen pa ni bil edini nogometaš, ki je v dodatnih kvalifikacijah zablestel s hat-trickom. Njegov dosežek je danes v Sydneyju izenačil Mile Jedinak, ki je pred 77.000 navijači na povratni tekmi proti Hondurasu prispeval vse tri gole za zmago Avstralcev s 3:1. To je bil po remiju brez zadetkov na prvi tekmi tudi skupni izid. Avstralci so po zmagi proti srednjeameriški državi postali 31. reprezentanca, ki bo sodelovala na mundialu, tako kot za Dance pa bo tudi zanje to peti nastop na največjem nogometnem tekmovanju.
Remiji med nogometnimi velesilami
Reprezentančni premor, namenjen dodatnim kvalifikacijam, so sicer izkoristile tudi številne druge izbrane vrste. Na prijateljskih tekmah so še zadnjič v tem letu v dresu svoje države med drugim zaigrali nogometaši največjih nogometnih velesil. Izjemno uspešno so leto sklenili Nemci, ki so v Kölnu gostili Francijo. Ekipi sta se razšli brez zmagovalca (2:2), potem ko je v 93. minuti gostitelje pred porazom rešil rezervist Lars Stindl.
Igralci selektorja Joachima Löwa so še petnajstič letos ostali neporaženi, nazadnje so klonili 7. julija lani, ko so jih v polfinalu evropskega prvenstva ugnali prav galski petelini. Kljub uspešnemu rezultatskemu nizu pa ni zanemarljivo, da so Nemci v zadnjem letu in pol igrali le proti trem reprezentancam, ki bodo nastopile v Rusiji – Franciji, Angliji in Mehiki.
Zmagovalca ni ponudil niti dvoboj med Anglijo in Brazilijo v Londonu, ki se je končal z 0:0. Na zadnjih enajstih medsebojnih tekmah sta ekipi kar šestkrat remizirali, prvič po letu 1977 pa sta se razšli brez zadetkov. »Upam, da je angleška javnost videla, da so fantje dali vse od sebe in igrali strastno in s ponosom. Videl sem stvari, ki jih je še treba izboljšati, a obenem je bilo v naši igri tudi veliko pozitivnega,« je dejal Gareth Southgate, ki je od prihoda na angleško klop s tremi remiji in dvema porazoma še vedno brez zmage na prijateljskih tekmah.
Z bistveno razburljivejšo predstavo pa so postregli igralci Rusije in Španije. V Sankt Peterburgu je vsaka stran dosegla po tri zadetke, kljub prijateljski naravi dvoboja pa je bilo na zelenici prisotne tudi nekaj krvi. V samem zaključku je namreč napadalec Španije Rodrigo ruskega vratarja ob posredovanju z veliko silo brcnil v glavo. Šestindvajsetletnik je ob udarcu izgubil zavest, z igrišča pa so ga morali odnesti na nosilih. Lunev je zaradi poškodbe moral celo v bolnišnico, da vse skupaj le ni bilo tako nedolžno, pa je po tekmi razkril njegov soigralec Aleksander Kokorin, ki je povedal: »Lunev je pri zavesti, vendar ne ve, kje je. Ima grdo ureznino. Bilo je strašljivo.«
