Mamuti so izumrli pred okoli 4 tisoč leti, domnevno zaradi človeškega lova in segrevanja klime ob koncu ledene dobe. Znanstveniki jih poskušajo bolje razumeti s pomočjo doslej odkritih fosilov. Ko so raziskovalci s švedskega muzeja naravne zgodovine dobili rezultate genskih analiz 98 mamutov, ki so jih odkrili v Sibiriji, pa so naleteli na nepričakovano presenečenje. Kar 69 odstotkov analiziranih mamutov je bilo samcev. Ker znanstveniki nimajo razlogov za sklepanje, da je bila populacija samcev toliko številčnejša od samic, menijo, da bi se vzrok za tolikšno število fosilov samcev znal skrivati v vedenjskih vzorcih mamutov.

Sklepajo, da so se mladi mamutji samci obnašali podobno kot današnji moški sloni in so živeli izven zavetja skupin pod vodstvom izkušenih samic. Ker so po svetu tavali sami, so verjetno pogosteje od samic zašli v nevarne situacije in se ujeli v naravne pasti, kot so reke, močvirja, podori ledenih tal, zaradi katerih so se njihovi ostanki zaščiteni pred okoljskimi vplivi ohranili do danes. Znanstveniki namreč pravijo, da se je ravno zaradi zoba časa ohranila le peščica kosti, oklov ali zob mamutov. Domnevna razlika v vedenju med samci in samicami bi pojasnila razliko v spolnem razmerju najdenih ostankov.