Na obravnavi v Novem mestu sta bila včeraj Roma iz naselja Dobruška vas v občini Škocjan obsojena, ker njuni hiši stojita na tujem zemljišču. Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine sta priznala in dobila trimesečno pogojno kazen zapora s triletno preizkusno dobo. A obsodba za zdaj ne bo spremenila ničesar.
Proces se nadaljuje
Hkrati s priznanjem sta namreč Roma povedala, da gre za naselje, ki je na istem mestu že več desetletij. Njegovo ustanovitev je nekdanja novomeška občina v času Jugoslavije, preden je zemljišče prešlo v zasebne roke, celo spodbujala. V sodnem procesu se je izkazalo, da se je v naselju rodilo in umrlo že več generacij Romov, ki zaradi odrinjenosti iz družbe niso imeli možnosti, da bi si bivališča uredili drugje.
Vsi vpleteni, od tožilstva do lastnika zemljišč, Kmetijske zadruge (KZ) Krka, priznavajo, da obsodbe ne bodo rešile položaja, saj Romi ostajajo v naselju. Enaka obsodba grozi tudi drugim Romom, ki imajo hiše v tem naselju. Proces proti njim se bo nadaljeval decembra. Ostaja pa možnost, da bo posledica sodnega procesa premislek na lokalni in državni ravni o tem, da je treba položaj nezakonitih romskih naselij, ki obstajajo že več desetletij, urediti z drugimi mehanizmi, saj kazensko pravo za to ni primerno.
Dokler država in občine ne dosežejo dogovora, kdo je za Rome odgovoren, se zadeve »urejajo« na sodiščih. »Če bomo dosegli dogovor, bodo vložene pritožbe na višje sodišče v Ljubljani,« po včerajšnji sodbi napoveduje predstavnik organizacije Amnesty International Slovenije Blaž Kovač. Po njegovem mnenju bo moralo odnos do pravnega položaja romskih naselij na koncu začrtati ustavno sodišče.
Epilog v Strasbourgu?
Višji državni tožilec Bojan Avbar, ki je vodil pregon, pa predvideva, da bi zadeva lahko dosegla tudi evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Država bi bila tam lahko obsojena, ker pravnega položaja romskih naselij ni uredila, dopustila pa je kazenske obsodbe Romov zaradi neurejenega stanja. Avbar je zoper Rome sicer vložil obtožnico, a z obsodbama ni zadovoljen. »Raje bi videl, da bi namesto obsodb dosegli poravnavo,« je povedal po včerajšnji obsodbi. »Kmetijska zadruga Krka (ki je na tožilstvo vložila ovadbo zoper Rome, op. p.) pa se za poravnalni postopek na žalost ni odločila.« Avbar pravi, da je na podlagi ovadbe sicer moral začeti pregon, saj je bila to njegova zakonska dolžnost. »Ampak takšne obsodbe ne spremenijo ničesar,« je opozoril.
Da poslej verjetno ne bo nič drugače, je med vrsticami priznal tudi direktor KZ Krka Anton Prus. »Z vztrajanjem v kazenskem procesu sem izpolnil voljo upravnega odbora zadruge, ki želi pridobiti zemljišče nazaj,« je skušal ostati nevtralen. »Romom smo ponudili tudi, da bi zemljišče v celoti odkupili od nas, vendar dogovora zaradi nezmožnosti Romov, da bi se med seboj dogovorili o skupnem nakupu, nismo dosegli.« Prus ni želel napovedovati, kaj se bo zgodilo po obsodbah. »Mislim, da je zdaj na vrsti država, ki mora zagotavljati zakonitost,« je sklenil.
