»Forum romskih svetnikov skupaj s podporo štirinajstih romskih svetnikov in drugih zvez ne prosi več, ampak zahteva: država naj stori vse potrebno za čimprejšnjo spremembo Ustave s ciljem priznanja uradnega statusa manjšine in zagotovitve predstavnika v zakonodajnem telesu naše države.« Takšno zahtevo so Romi, združeni v organizaciji Forum romskih svetnikov, že 4. aprila naslovili na predsednika državnega zbora Milana Brgleza in vlado. Ob nedavnem predlogu jugoslovanskih manjšin, da bi jih vključili v slovensko ustavo, je to že drugi predlog za razširitev nabora manjšin, ki jih uradno priznava Slovenija. Zahteva do prejšnjega tedna, ko je nanjo odgovarjala vlada, javnosti ni bila znana.
Romi zase zahtevajo enak status, kot ga imata italijanska in madžarska narodna manjšina. Jugoslovanske manjšine takšnega položaja ne zahtevajo, temveč pričakujejo zgolj ustavnopravno priznanje, da obstajajo in da imajo določene pravice na kulturnem področju.
Zakaj želijo Romi svojega poslanca?
»Ker smo tudi mi narod!« je na naše vprašanje, zakaj pričakujejo enako obravnavo, kot jo imajo Italijani in Madžari, odgovoril predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. »Če bi tudi mi imeli svojega poslanca, bi bili gotovo prodornejši pri uveljavljanju svojih pravic,« je dodal.
Romi so kot najbolj zatrta in prezrta manjšina v Evropi na dnu družbenopolitične lestvice tudi v Sloveniji. Stotine družin v odrinjenih romskih naseljih živi brez najosnovnejših civilizacijskih pridobitev, kot sta tekoča voda in elektrika. Poskusi politične participacije Romov so doslej vedno zadeli ob zid, saj oblastno zadrževanje Romov v statusu quo (položaj pa se realno slabša) ne odnaša političnih točk, temveč jih zaradi zakoreninjenih predsodkov in ksenofobije v volilnem telesu celo prinaša. Iz kabineta predsednika državnega zbora Milana Brgleza so nam tokrat sporočili, da je predsednik pobudo predal v obravnavo pristojnim parlamentarnim odborom in vladi.
Dvigovanje Romov
»Romska skupnost v Republiki Sloveniji nima položaja narodne manjšine,« pa je v odgovoru na romsko zahtevo prejšnji teden sklenila vlada. Država z ustavo priznava Romom posebne pravice, ki izhajajo iz njihovega etničnega položaja, so dodali. Vlada se je v odgovoru sklicevala tudi na zakon o romski skupnosti, ki ureja položaj Romov, in navedla, da je maja letos ustanovila »posebno medresorsko delovno skupino za reševanje prostorske problematike Romov«.
Odločitve o Romih potekajo na vladni ravni, najvišje, do koder v odnosu z vlado seže participacija Romov, pa je Svet romske skupnosti, delovanje katerega določa romski zakon. V njem so predstavniki Zveze Romov Slovenije, ki je nevladna organizacija, ter občinski romski svetniki. Občinska raven je s tem najvišja raven legitimitete, ki jo Romi lahko sploh dosežejo. »Naša legitimna pravica je zahtevati, da se politična udeležba Romov dvigne na višjo raven, in pri tem bomo tudi vztrajali,« opozarja Rudaš. Enako zahtevo so Romi na državni zbor naslovili že leta 2013, a so bili zavrnjeni.
