Romi iz Dobruške vasi, ki so se znašli v kazenskem postopku zaradi protipravnega zavzetja tujih zemljišč, so pripravljeni ta zemljišča odkupiti, so včeraj povedali na sodišču. Gre za tri parcele v skupni velikosti okrog enega hektarja. Toda lastnica, Kmetijska zadruga Krka, jih želi prodati najboljšemu ponudniku, in to v celoti, za kar pa Romi nimajo denarja. »Zakaj ne bi zemljišč odkupila občina in nam jih potem prodala po parcelah?« je predlagal eden od obtoženih Zvonko Brajdič.
Petsto evrov kazni zaradi črne gradnje
»V tej hiši živim že od rojstva, to je 47 let, prej so tukaj živeli moji starši. Nimam ne vode ne elektrike. Plačal bi to zemljo, in bi bil problem rešen. Prej nisem niti vedel, čigavo je zemljišče. Večkrat sem šel na občino, da bi kupil kakšno drugo parcelo in se preselil tja. Ampak nič mi ni uspelo. Iz zadruge pa k meni nikoli nihče ni prišel. Očitno bom prej umrl, preden se bo zadeva rešila,« je pripovedoval Sandi Kovačič. Izpovedi obtoženih so bile bolj ali manj podobne. Ko so pred 20 in več leti gradili svoje objekte v naselju, kjer so prve hiše zrasle še v času skupne novomeške občine v 60. letih prejšnjega stoletja, niso vedeli, kdo je lastnik zemljišč. Prav tako nihče ni prišel do njih, češ da tam ne smejo graditi.
Le Zvonko Brajdič si je »pridelal« kazen zaradi črne gradnje, medtem ko si je mož obtožene Valerije Kovačič prislužil pogojno obsodbo. »Z ženo in otrokom smo najprej živeli v baraki skupaj s podganami in mišmi. Potem sem se odločil, da si bom zgradil hišo. Ko smo začeli graditi, je do nas prišel policist in fotografiral gradnjo. Na sodišču so mi potem naložili 500 evrov kazni,« je dejal Brajdič in dodal, da so imeli pred tremi ali štirimi leti v naselju sestanek s predstavniki občine in zadruge. »Predstavnik zadruge je rekel, da jim Romi nismo napoti.«
Zmešnjava okrog parcelnih številk
Vršilec dolžnosti direktorja KZ Krka Anton Prus, ki je vodstveno mesto prevzel februarja letos, pravi, da o tem, kar trdi Brajdič, ne ve nič. Tudi ne ve, ali je ovadba, ki jo je maja 2013 vložil takratni direktor Jurij Vončina, morebiti posledica dejstva, da je zadruga že imela kupca za zemljišče, ki pa ga ni mogla prodati, ker je bilo zasedeno. »Želimo si le, da bi lahko prosto razpolagali s svojimi zemljišči. Upravni odbor mi nalaga, da moram storiti vse, da zemljišča bodisi pridejo v posest zadruge bodisi jih prodamo najboljšemu ponudniku, in to v celoti,« je povedal Prus, ki je prepričan, da bi se morale v rešitev problematike vključiti vse pristojne inštitucije. »Vsi se strinjajo, da je zadevo treba čim prej rešiti, toda do končne rešitve nikoli ne pride. Zadruga pa nima drugih vzvodov, kot da izkoristi pravne možnosti.«
Ob tem je zanimiv odgovor inšpektorata za okolje in prostor, ki ga je sodišče pridobilo pred natanko enim letom. Inšpektorat namreč vodi postopke zaradi nelegalne gradnje zoper večino obtoženih, vendar na drugih parcelnih številkah. Sodnica Martina Gramc bo zato najprej naročila mnenje izvedenca geodetsko-gradbene stroke, ki bo pojasnil, kje natančno objekti obtoženih sploh stojijo. Na eni prihodnjih obravnav naj bi zaslišali tudi gradbenega inšpektorja, škocjanskega župana Jožeta Kaplerja in bivšega vodjo policijskega okoliša Alojza Franka. Sojenje se bo nadaljevalo 14. julija.
