»Več tisoč Romov živi v različnih krajih po Sloveniji, a imam občutek, da v Ljubljani sploh ne vedo, da obstajamo,« je dejal eden od udeležencev protesta Romov, ki so se pred zgradbo parlamenta zbrali prvič v zgodovini samostojne Slovenije. V Ljubljano so prispeli iz Posavja, Dolenjske, Bele krajine, Ribnice in Maribora. Romske zveze in društva z jugovzhoda države, kjer so Romi najbolj odrinjeni, od vlade zahtevajo, da z ustreznimi zakonodajnimi in praktičnimi ukrepi omogoči napeljevanje vode in elektrike, legalizacijo bivališč in neha segregirati romske otroke. Romi v mnogih naseljih živijo brez vode in elektrike, nad njihovimi bivališči pa visi grožnja rušenja in prisilnih izselitev.
Vlada sicer zatrjuje, da nenehno sprejema ukrepe za zaščito Romov in da trenutno pripravlja prenovo zakona o romski skupnosti, ki naj bi njen položaj izboljšala. »Nekaterih stvari mimo legalnih obvez ni mogoče storiti,« je zapisal direktor vladnega urada za narodnosti Stanko Baluh. Omenil je nujnost nadaljnjih prizadevanj za ureditev dostopa do pitne vode. Poskus, da bi romska naselja oskrbovali z vodo v cisternah, se je lani pozimi izjalovil, saj je voda zmrznila.
Zahtevajo tudi dostop do pitne vode in do elektrike, ukinitev posebnih romskih vrtcev in vpis romskih otrok v običajne vrtce.
