»Želimo si čim učinkovitejših rešitev na področju različnih zasvojenosti, pri čemer se nam zdi pomembno tudi ozaveščanje in informiranje o tej tematiki. Zato smo s pomočjo strokovnjakov in nevladnih organizacij pripravili brošuro Izzivi z zasvojenostmi v Ljubljani,« je na današnji istoimenski okrogli mizi izpostavila Tilka Klančar, vodja oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana. V brošuri so obširno predstavili različne oblike zasvojenosti, dodali ganljive poučne zgodbe posameznikov in opisali vse programe, storitve in ukrepe, ki jih Mestna občina Ljubljana bodisi izvaja bodisi sofinancira.
Teh dejavnosti in programov še zdaleč ni malo. A kaj, ko tudi zasvojenosti ni malo, so poudarili na omizju. Na vsakega posameznika, ki se mu uspe izviti iz objema omame, pridejo trije novi, je opozoril Gregor Dular iz društva Projekt Človek. Zato si bomo morali po njegovih besedah vsi zastaviti predvsem vprašanje, kaj manjka tej družbi, da najdejo mladostniki prav v omami tisto, kar jim je tako všeč. Eksperimentirati namreč mladostniki ne bodo nikoli nehali, saj je to za obdobje odraščanja nekaj najbolj normalnega. Lahko pa bi marsikaj naredili pri iskanju navdiha za njihovo eksperimentiranje, ki ga posnemajo in najdejo v vedenju odraslih. Prav tako bi morali narediti več tudi pri zgodnejšem prepoznavanju težav.
Prepozne napotitve
»Lastnosti, ki kličejo k reakciji in bi jih morali pedagoški delavci takoj prepoznati, prek njih pa tudi starši, so: postopen odmik od ljudi, brezvoljnost, brezciljnost, upad šolskega uspeha, opuščanje in nezainteresiranost za različne dejavnosti, drastične spremembe videza… A mladostnike k nam pogosto napotijo šele, ko so že vedenjsko problematični in postanejo problem za druge. Ko imajo probleme sami s seboj, pogosto ostanejo spregledani in se z njimi nihče ne ukvarja,« opozarja Dular, ki pogreša zlasti terapevtsko skupnost za mladostnike po vzoru skupnosti za odrasle.
Mladih sami ne obiskujejo na terenu, jih pa poleg »ambulantne« obravnave pogosto vodijo na tabore v naravi, v nestresno okolje, kjer se jim ni treba pretvarjati. V takšnem okolju se lažje naučijo vzpostaviti stik s samim seboj, stkati prijateljske vezi in reševati različne vsakdanje naloge – vse, česar današnji mladostniki skoraj ne znajo več početi. Še prosti čas jim pogosto organizirajo drugi, opozarja Dular.
V Drogartu se mladim najraje približajo kar na »party sceni« in jih vključijo v svoje svetovalnice pozneje. Gradijo na zaupanju, ki ga z mladimi najlažje vzpostavijo vrstniki, še zlasti tisti, ki so se tudi sami srečali s podobnimi težavami. »Prav v kratkem se bosta naši vrstniški mreži pridružila mladostnika z Metelkove, ki sta se zaljubila v našem programu in oba opustila droge,« ponosno predstavi svetlejšo plat njihovega delovanja Marko Verdenik.
Mladim je veliko bliže izkustveno učenje
O sodobni zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami, ki v Evropi pesti približno pet odstotkov tistih, ki intenzivno uporabljajo naprave, govorimo, ko posameznik začne zadovoljevati večino svojih potreb v povezavi z napravami oziroma njihovo vsebino. Čeprav si škodujejo, ne morejo prenehati in brez naprave ne morejo več normalno funkcionirati. V svetovalnici Logout opažajo, da postajajo vse bolj skrb zbujajoči zlasti pametni telefoni, ki ponujajo vedno več in bolj prepričljive izkušnje. Zadnje leto se niža tudi starostna meja otrok, ki jih k njim pripeljejo starši.
Mestna občina Ljubljana je med drugim podprla tudi preventivni projekt TropTNT, ki ga na osnovnih in srednjih šolah in lokacijah, kjer se zbirajo mladi, izvajajo študentje fakultete za socialno delo. Tudi ti se zavedajo, da imajo mladi raje izkustveno učenje kot predavanja in svarila. Težko poslušajo navodila o tem, kako naj ravnajo s svojo prihodnostjo. Zato na delavnicah v sproščenem vzdušju učence vključujejo v izbiro tem, delijo z njimi mnenja, se drug od drugega učijo in izmenjujejo izkušnje.
