Menijo, da so za rešitev teh potrebni predvsem sistemski ukrepi na ravni države. Poudarili so, da se »skladno z zakonom partnerji v zdravstvu v okviru splošnega dogovora dogovarjajo o kalkulativnih elementih cene zdravstvenih storitev, kar pomeni, da se v cenah upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej skladno s kolektivnimi pogodbami za javni sektor.«
ZZZS: Omejena finančna sredstva ne omogočajo dviga cen zdravstvene nege
ZZZS izpostavlja, da kolektivnih pogodb ni moč neposredno uporabiti za oblikovanje cen zdravstvenih storitev. Opredeljujejo namreč plačni razred za posamezno delovno mesto in ne za posamezno vrsto zdravstvene nege iz splošnega dogovora. Poleg tega mora ZZZS uresničevati z ustavo predpisano fiskalno pravilo, kar pomeni, da se ne sme zadolževati, če nima ustvarjenih presežkov iz preteklih let, so pojasnili.
Po njihovih navedbah omejena finančna sredstva ZZZS v letošnjem letu ne omogočajo, da bi zagotovili dvig cen zdravstvene nege zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Učinek napredovanj in povišanja plačne lestvice je ocenjen na približno 80 milijonov evrov za vse izvajalce zdravstvenih storitev na letni ravni. Sredstva ZZZS pa so prednostno namenjena nujnim širitvam zdravstvenih programov zlasti s ciljem skrajševanja nedopustno dolgih čakalnih dob, za kar bo ZZZS v letu 2017 - prav zaradi omejenih sredstev - prejel transfer iz državnega proračuna v višini približno 23 milijonov evrov.
Poudarili so tudi, da se sredstva ZZZS za zdravstveno nego varovancev v domovih za starejše občane z leti povečujejo.
V domovih za starejše prepričani, da ZZZS krši zakon
V domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih pravijo, da ZZZS za izvajanje zdravstvenih storitev ne pokrije niti plač zdravstvenega kadra v domovih, kaj šele materiala in drugih stroškov. S tem naj bi kršili zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter splošni dogovor za pogodbeno leto 2017, s katerim so določene cene zdravstvenih storitev.
Pri tem so izpostavili posledice dogovora s sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, ki je stroške dela zdravstvenega kadra v domovih po njihovih navedbah povečal za šest do devet odstotkov. Prepričani so, da bi se to moralo odražati v cenah zdravstvenih storitev.
