Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja 22 občin ugotovilo, da so v zadnjih osmih letih med tekočimi stroški občin najbolj porasli stroški za institucionalno varstvo odraslih, stroški doplačila cene vrtcev in stroški prevozov šolskih otrok. To so poleg stroškov financiranja javnih zavodov in nepridobitnih organizacij tudi tri najdražje naloge, ki jih morajo občine zagotavljati po zakonu. Revizija je poleg tega pokazala, da so ti stroški med posameznimi občinami zelo različni, kar postavlja pod vprašaj tudi pravičnost dosedanjega financiranja občin skozi povprečnino in primerno porabo.
Pomagajo si z zapuščinskimi obravnavami
Stroški institucionalnega varstva odraslih so se v vseh slovenskih občinah med letoma 2007 in 2014 povečali skoraj dvakrat – iz 25 na 50 milijonov evrov. V občini Dobje so leta 2012 zanje namenili pet odstotkov vseh odhodkov oziroma največ med izbranimi 22 občinami. Oskrbo v domovih upokojencev so morali plačevati šestim občanom, za vsakega povprečno 7200 evrov oskrbnine na leto. Župan Franc Leskovšek pove, da jih tepe starostna struktura občanov in da stroški iz leta v leto naraščajo. Zaenkrat še poslujejo normalno, stroške pa si – če je le mogoče – povrnejo na zapuščinskih obravnavah.
Bolj kot to se mu zdi problematično, da nimajo nikakršnega vpliva, v katerem domu naj oskrbovanec biva, kakšen naj bo standard obravnave in kakšne naj bodo cene teh storitev. »Vsak mesec dobivamo nove položnice z novimi zneski in novimi doplačili za različne nadstandarde. Ne krivi ne dolžni jih plačujemo,« pravi. Dodaja, da povprečnina, iz katere naj bi občine financirale to nalogo, že zdavnaj ne sledi več potrebam na terenu.
Občini Jezersko so leta 2012 prevozi otrok v šolo predstavljali 5,5 odstotka vseh proračunskih stroškov, pa so imeli vsega 45 vozačev. Stroški namreč niso odvisni le od števila otrok in dolžine cest, kar jim pri izračunu primerne porabe upoštevajo v Ljubljani, temveč tudi od oddaljenosti otrok od šole in razpršenosti njihovih domov. V občini imajo šolo le do petega razreda, nato otroke vozijo v 20 kilometrov oddaljeni Preddvor.
V občini Lukovica pa nadpovprečno visoko doplačujejo stroške vrtca, pa čeprav imajo enega cenovno bolj ugodnih vrtcev v Sloveniji. Leta 2012 so za razliko med polno in subvencionirano ceno vrtca, ki jo plačujejo starši, odšteli skoraj milijon evrov, kar je predstavljajo 17,8 odstotka vseh njihovih odhodkov v tistem letu. Strošek vrtca namreč ni odvisen samo od števila otrok, temveč veliko bolj od dohodkov njihovih staršev. Lukovico pesti visok delež otrok v vrtcih in vse več staršev v najnižjih plačnih razredih, če na kratko povzamemo direktorja občinske uprave Stojana Majdiča.
Korekcijski faktorji ne sledijo dejanskim stroškom
Povprečnino za posamezno občino prilagodijo glede na število mladostnikov, starostnikov, dolžino cest in površino občine, a na računskem sodišču menijo, da ti korekcijski faktorji še zdaleč ne odražajo pravih stroškov občine. Ti so večkrat odvisni od vse česa drugega kot omenjenih dejavnikov. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel to ponazori na primeru dveh občin, ki imata v vrtcih enako število otrok (100). Prva občina ima vse otroke v vrtcu z dokaj nizko ceno in z najnižjim doplačilom občine zaradi visokih dohodkov staršev. Druga pa nasprotno: v vrtcu z visoko ceno in najvišjim doplačilom občine zaradi nizkih dohodkov staršev. Letni odhodek občin bi se v teh skrajnih primerih lahko razlikoval za kar 0,6 milijona evrov. Sistem financiranja občin pa med tema dvema občinama zaradi podobnega števila mladostnikov in enakega števila otrok v vrtcu ne bi zaznal bistvene razlike pri izračunu primerne porabe.
Pobuda za prenovo sistema povprečnin
Računsko sodišče opozarja, da bosta stroška občin za vrtce in institucionalno varstvo tudi v prihodnje rasla. To pa bi ob nespremenjenem načinu financiranja občin in določanja cen storitev lahko povzročilo neenakomeren pritisk na odhodke občin. Zato so šestim ministrstvom izdali 16 priporočil, finančnemu ministrstvu pa še posebej priporočili, naj na podlagi analize presodi ustreznost sistema primerne porabe in ga po potrebi spremeni ali dopolni z elementi, ki bi odražali dejanske stroške občin.
Tudi sami so že začeli postopek revizije primerne porabe in jo bodo končali predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. Pogajanja med občinami in vlado o povprečnini namreč po mnenju Vesela nimajo nobenega smisla, saj nobena od pogajalskih strani ne razpolaga s podatki, ki bi dovolj dobro odražali realno sliko.
