Na zemljevid v merilu 1:76.000 je Geodetska uprava Republike Slovenije vrisala razmejitev Piranskega zaliva, na 47 zemljevidov v merilu 1:25.000 pa južno kopensko mejo s Hrvaško, kot jo je konec junija večinoma v pisni obliki določilo arbitražno sodišče. Gre za slovensko interpretacijo razsodbe sodišča, ki bi utegnila biti drugačna na hrvaški strani. Do razhajanj bi lahko prišlo zgolj na kopenski meji, saj so bile za razmejitev Piranskega zaliva v razsodbi arbitražnega sodišča podane natančne koordinate. Geodetska uprava se je s podrobnim prebiranjem arbitražne razsodbe pri risanju kopenske meje večinoma opirala na slovenski kataster. Sodišče je namreč v okoli 90 odstotkih meje presodilo, da ta poteka po usklajenih katastrih Slovenije in Hrvaške. Za risanje meje so bili uporabljeni tudi hrvaški dokazi v arbitražnem postopku, če je razsodba v posameznih delih sledila hrvaškemu zahtevku.
Cerar bo Plenkovića ponovno pozval k implementaciji
Vlada in parlamentarni odbor za zunanjo politiko sta se z zemljevidi seznanila že v preteklih dneh. Slovenska stran s temi zemljevidi, ki bodo služili državnim organom pri izvajanju svojih pristojnosti na mejnih območjih, do preteka šestmesečnega roka za uveljavitev arbitražne razsodbe ne bo storila ničesar. Za slovensko stran ti zemljevidi za zdaj predstavljajo zgolj tehnično podlago za natančno demarkacijo meje.
Tega postopka, ki bi lahko trajal nekaj let, se Slovenija za zdaj ne namerava lotiti na lastno pest. Pričakuje namreč sodelovanje Hrvaške, za kar pa bi morali naši južni sosedi arbitražno razsodbo najprej sprejeti. K nadaljevanju pogovorov za implementacijo arbitražne razsodbe na politični in strokovni ravni – nobeni od teh se še dejansko niso začeli – naj bi premier Miro Cerar svojega hrvaškega kolega Andreja Plenkovića pozval v prihodnjih dneh, so sporočili vladni viri.
