Na prošnjo predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je mnenje o arbitražni odločbi o meji med Slovenijo in Hrvaško podala tudi pravna služba evropske komisije ter ocenila, da je razsodba rezultat veljavnega mednarodnega sporazuma, ki sta ga državi sklenili ob podpori Evropske unije. Takšno mnenje, ki je v nasprotju s stališči Zagreba, je podal generalni direktor pravne službe Romero Requena, sodeč po zapiskih kolegija evropske komisije z dne 4. julija.
Poudaril je, da hrvaška pristopna pogodba izrecno govori o uporabi arbitraže za rešitev mejnega spora. Requena je na kolegiju, kjer je bilo 27 komisarjev, tudi hrvaški Neven Mimica in slovenska Violeta Bulc, zato dejal, da ima Evropska unija pristojnost pri tem vprašanju: četudi gre za dvostransko vprašanje, je namreč neposredno vplivalo na evropski pravni red. Requena je tudi opozoril, da imajo države članice EU in EU sama dolžnost izvajati mednarodno javno pravo ter da bo to v tem primeru treba dokazati. Po Requenovem mnenju pa se lahko tudi zgodi, da bo Evropska unija zaprošena, naj razjasni, kakšne so posledice arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško za evropsko zakonodajo.
Podpredsednik komisije Frans Timmermans je v razpravi kolegija ponovil upanje komisije, da bosta obe državi spoštovali arbitražno odločbo in tako končali mejni spor. Opozoril je, da je spoštovanje mednarodnega prava in arbitražnih razsodb »še toliko bolj pomembno« zaradi mejnih sporov in ozemeljskih zahtev na zahodnem Balkanu, ki bi jih v prihodnje lahko reševali z arbitražami. Dodal je še upanje, da se bosta premierja obeh držav Cerar in Plenković »hitro dogovorila o najboljšem načinu za izvršitev razsodbe« (kolegij je bil osem dni pred njunim srečanjem v Ljubljani).
V razpravi med komisarji je nekdo opozoril še na koristnost razsodbe za uresničevanje evropskega prava na področju ribiške in okoljske politike, nekdo pa je omenil, da gre za »anahronistične ozemeljske zahteve«, stare dve desetletji, medtem ko sta državi že obe članici EU in spoštujeta vse pravice svobode gibanja.
Erjavec: Hrvaška neprestano krši pravni red EU
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je sicer danes premierju predstavil predlog, da bi Evropsko komisijo obvestil o tem, kakšna je situacija po izdaji arbitražne odločbe. "Zlasti pa opozoril, da ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje, ampak da gre tudi za vdore v t.i. schengensko območje," je dejal. Kot je pojasnil Erjavec, moti predvsem to, "da Hrvaška ves čas pravi, da se je treba vzdržati enostranskih dejanj, v resnici pa lahko ugotovimo, če pogledamo poročilo policije, da se hrvaška stran ne vzdržuje enostranskih dejanj. Na morju je meja določena, njihova plovila pa ves čas vdirajo v slovenski morski prostor, tudi v schengensko območje", je opozoril.
S tem ko Hrvaška krši schengenski prostor, pa po besedah Erjavca krši tudi pravni red EU. Tako po njegovem mnenju tudi ne izpolnjuje pogojev za vstop v schengensko območje. "Moje mnenje je, da dokler ne spoštuje schengna na območju Slovenije, to pomeni, da ne spoštuje pravnega reda Evropske unije. Mislim, da država, ki namenoma krši mednarodni pravni red in pravni red EU, že sama po sebi ne izpolnjuje pogojev, da bi postala del schengna," je kasneje na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister.
