Oona Doherty, plesalka in učiteljica, ki je za Lov na upanje na dublinskem festivalu Tigre Fringe dobila nagrado za najboljšo izvedbo, se je na parkirišče pred dvorano pripeljala v starem golfu, iz katerega se je slišala glasba z izrazitim basom, v njem pa je bil tudi njen pajdaš, ki je mimoidoče ustrahoval z grozečim pogledom izza sendviča. Oona Doherty, v Diadorini trenirki, je izstopila, s srepim pogledom pa izzivala vsakogar, ki bi ji oporekal. Prav zavzemanje javnega prostora prek glasnosti in ustrahovanja je že na začetku vzpostavilo plesalkino uprizarjanje moškosti, morda celo bolj kot sami gibi ali kostum, ozaljšan z zlato verižico.

Dohertyjeva je zatem, ko je zbrano občinstvo pred prizoriščem z grožnjami napodila v dvorano, prepojeno z vonjem po moškem dezodorantu, v varnejšem kontekstu odra in performativne umetnosti z odrezavimi, pretiranimi gibi in vzklikanjem, kombiniranim s kašljem, uprizarjala moškosti delavskega razreda, ki so se kljub različnim jezikovnim območjem (angleško, nemško, francosko…) zlile v nekakšen kliše, morda še najbližji »čepečim Slovanom v trenirkah«.

S poigravanjem z zvoki, ko na primer iz Scheisse prek shell suit pride do Chelsea, Dohertyjeva mapira zunanje izraze moškosti, ki pa so ves čas v nasprotovanju z notranjo krhkostjo in čustvenostjo, ki jo na neki točki ponazori z nekaj sekundami skladbe Stay skupine East 17, ki je v 90. letih utelešala oboje: moškost deprivilegiranega razreda in čustvenost srednjega razreda.

V strukturi predstave se Dohertyjeva morda preveč zanaša na preproste klišeje, torej grajenje nasprotij med surovo zunanjostjo in mehko notranjostjo, ter na uprizarjanje moči, ki je v resnici izraz nemoči in občutka ogroženosti, toda njena telesnost je tako natančna in brutalna, da niti za trenutek ne zdrsne iz uprizarjanja teme. Pravzaprav se doslednosti njenega nastopa v celoti zavemo šele, ko s svojimi drobnimi koraki priteče na priklon. Njena natančnost v gibu tako dokazuje, da je spol predvsem performativen in da razred ni zgolj ekonomska kategorija, temveč nekaj, kar se odraža tudi v telesu.