Gre za tehnologijo zajemanja in shranjevanja ogljika oziroma CSS (carbon capture and storage), ki je sicer v uporabi že desetletja, vendar ne zaradi blaženja vpliva podjetij na okolje. Naftna podjetja so na primer shranjevanje emisij uporabljala predvsem za izogibanje plačila visokega davka na ogljik. Norveško državno podjetje za nafto in plin Statoil shranjuje svoje izpuste pod zemljo že vsaj od leta 1996.
Do leta 2019 bodo znani rezultati študij izvedljivosti
Sedaj pa je norveška vlada naročila državnemu podjetju Gassnova naj pripravi načrt za bolj obširno in celovito shranjevanje emisij ogljikovega dioksida pod zemljo. S projektom bodo zajemali in pod zemljo shranjevali emisije iz tovarne amonijaka, tovarne cementa in obrata za pridobivanje energije iz odpadkov – vsi se nahajajo v okolici prestolnice Oslo. Sodelujoča podjetja so že pričela z izvajanjem študij izvedljivosti, ki vključujejo oceno stroškov shranjevanja, rezultati pa bodo znani do leta 2019. Takrat se bodo v Gassnovi odločili, ali bodo vložili približno 1,3 milijarde evrov v razširitev projekta do leta 2022.
Izpuste bi uvažali tudi iz drugih držav
Norveška špekulira, da se bodo v naslednjih letih ob povišanju globalnega segrevanja tudi druge države odločile za uporabo tehnologije CSS in si za svoj vzor vzele Norveško, ki bo takrat v tehnologiji že prednjačila. V Gassnovi verjamejo tudi, da ima Norveška toliko ugodnih območij za shranjevanje, da bi izpuste lahko uvažala tudi iz drugih držav. Vse si namreč tehnologije ne želijo uporabljati na svojih ozemljih, bi pa na nek način prispevale k zmanjšanju emisij v ozračje.
V Nemčiji so tehnologiji CSS nasprotovali
S tovrstnim načinom skladiščenja se sicer ne strinjajo vsi. V letu 2009 se je nemška elektrarna na premog zavezala, da bo svoje izpuste skladiščila pod zemljo, pa je naletela na obširno nasprotovanje, zaradi na skrbeh, da bi skladiščenje pod zemljo lahko škodilo podtalnici, prsti in posledično prebivalcem območij, na katerih se skladišči. Raziskovalci na univerzi Princeton so letos septembra v študiji sicer ugotovili, da so možnosti za curljanje ogljikovega dioksida iz skladišča globoko pod zemljo minimalne.
