Naraščanje morske gladine je proces, ki zaradi segrevanja zemeljskega ozračja traja že nekaj časa. Višje temperature povzročajo topljenje ledu, hkrati pa povzročajo tudi segrevanje in posledično raztezanje vode, zaradi česar gladina morja konstantno narašča.
Znanstveniki pojav že dolgo opazujejo, trenutno splošno sprejeti podatki pa kažejo, da gladina vsako leto naraste za 3,5 milimetra. Različni raziskovalci so bili začudeni nad številko, saj bi morala po podatkih o taljenju ledu gladina naraščati še precej hitreje.
Naj najprej pojasnimo, kako sploh meriti gladino morja. Dolgo časa so za meritve uporabljali satelit Pozejdon, ki je z radarskim višinomerom sposoben zaznati spremembe do desetinke milimetra natančno. V zadnjih letih so ga nadomestili bolj moderni sateliti, a vsi delujejo na enak način kot Pozejdon.
Vsega je kriv vulkan
Meritve so začeli opravljati leta 1992, prvi podatki pa niso potrjevali teze o naraščanju morske gladine, saj se je ta med letoma 2002 in 2012 celo nekoliko znižala. »Gledali smo podatki višinomera in se spraševali, zakaj morje ne narašča. Ob vseh podatkih, ki so nam bili na voljo, bi morali zaznavati občutno rast, a je ni bilo,« pravi John Fasullo, okoljski znanstvenik na nacionalnem institutu za okoljske spremembe v Boulderju v ZDA.
To je bilo v nasprotju z vsemi pričakovanji in celo nekoliko skregano z logiko, krivca pa so naposled našli na Filipinih.
V tej otoški državi je namreč leta 1991 izbruhnil vulkan Mount Pinatubo. Izbruh je napolnil ozračje s pepelom in drobnimi trdimi delci, ki so v stratosferi ostali dolgo časa in odbijali sončno svetlobo. Posledično je bila temperatura na Zemlji malenkost nižja, znižala se je tudi gladina morja. V prvih letih po izbruhu se je gladina znižala za slabih sedem milimetrov, a je potem, ko so se vplivi vulkana izpeli, začela naraščati še hitreje kot prej.
Znanstveniki so gibanje gladine morja začeli meriti šele leta 1992, zato izbruha vulkana in njegovih posledic niso upoštevali, pridobljeni podatki pa so se zato zdeli neverjetni.
Nove raziskave, ki so jih v preteklih dveh letih opravljali različni inštituti po celem svetu s popravljenimi podatki, so dale zaskrbljujoče rezultate. Ne le, da je morje v zadnjih 15 letih konstantno naraščalo, vsako leto narašča za odtenek hitreje.
Višja temperatura morja je ponekod vplivala tudi na njegovo hitrost. Prihaja do sicer minimalnih odstopanj največjih morskih tokov, ki pa imajo lahko velik vpliv na zemeljsko podnebje. A zaenkrat vplivi pospeševanja morja še niso znanstveno potrjeni, tako da gre le za (strokovno podkrepljena) ugibanja.
Če bo raven izpustov ogljikovih delcev v ozračju ostala enaka, bo morska gladina do leta 2100 skoraj zagotovo narasla še enkrat bolj, kot so strokovnjaki pričakovali pred izsledki novih raziskav. Točna številka je zaenkrat še zavita v tančico skrivnosti, saj nihče točno ne zna napovedati, za koliko bo narasla temperatura na zemlji in kako bo to vplivalo na taljenje ledu na Antarktiki, ki je glavni »krivec« za zviševanje gladine morja.
Hitrost topljenja ledu je glavna težava
James Hansen, znanstvenik pri Nasi, zagovarja skrb zbujajočo teorijo. »Če bi se hitrost, s katero se led na Antarktiki topi, v prihodnjih desetih letih podvojila, kar sploh ni nemogoče, se bo morska gladina do konca stoletja dvignila za več metrov. Takšno zvišanje bi imelo katastrofalne posledice,« je zaključil Hansen.
To so najbolj črnoglede napovedi, precej bolj verjetno je predvidevanje, da bo morje čez dobrih 80 let višje za približno meter. Morda se ne sliši tako hudo, a marsikatero obmorsko mesto bi se vsaj delno znašlo pod vodo. Nenazadnje bi se v hudih težavah znašel tudi Piran, saj bi s poplavljenim Tartinijevim trgom izgledal kot apokaliptična verzija Benetk.
