Podatki Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), Mednarodne agencije za energijo (IEA) in drugih mednarodnih institucij kažejo, da izpusti ogljikovega dioksida iz industrije in uporabe fosilnih goriv v prometu stagnirajo že tretje leto zapored. Prelomno je bilo leto 2014, ko so meritve prvič pokazale, da izpusti tega toplogrednega plina stagnirajo, stagnacija pa se je nadaljevala tudi v letih 2015 in 2016. V institucijah kot glavni razlog za to navajajo vse večji delež uporabe obnovljivih virov energije v industriji in prometu. Bržčas še bolj pomembno kot leto 2014 pa je leto 2015, ko se je stagnacija izpustov tega plina nadaljevala, in to kljub precejšnji gospodarski rasti. Višji izpusti ogljikovega dioksida so doslej šli z roko v roki z višjo gospodarsko rastjo, z letom 2015 pa se je ta vez pretrgala. Medtem ko je svetovno gospodarstvo doseglo triodstotno rast, so izpusti ogljikovega dioksida ostali praktično nespremenjeni. Podobno velja tudi za leto 2016.
Spreminja se gospodarstvo
Največ so k znižanju izpustov ogljikovega dioksida prispevale Kitajska in ZDA, ki k izpustom ogljikovega dioksida prispevajo največ, 29 oziroma 14 odstotkov vseh izpustov. V ZDA so se lani izpusti v primerjavi z letom 2015 znižali za tri odstotke, na Kitajskem pa za 0,7 odstotka. V Mednarodni agenciji za energijo ugotavljajo, da je k padcu izpustov v ZDA največ prispevala spremenjena struktura proizvodnje energije. Deloma je k temu prispevalo vse bolj razširjeno pridobivanje plina iz skrilavcev, deloma pa naraščajoč delež obnovljivih virov energije v oskrbi z električno energijo. Na Kitajskem je padec izpustov predvsem posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu – Kitajska namreč počasi prehaja iz industrijskega v storitveno gospodarstvo – pa tudi opuščanja izrabe premoga in večanja drugih virov energije, kot so jedrska energija, hidroenergija ter solarna in vetrna energija.
Nadalje so k stagnaciji izpustov prispevale tudi splošne strukturne spremembe v pridobivanju energije v svetu. Zmanjšala se je poraba premoga, medtem ko se je povečala poraba nafte in zemeljskega plina. Še bolj pa se je povečala uporaba obnovljivih virov energije, katerih delež v proizvodnji električne energije se je na globalni ravni med letoma 2010 in 2015 skoraj podvojil s 3,5 na 6,7 odstotka. Ob tem sicer velja dodati, da s pomočjo fosilnih goriv še vedno proizvedemo od 85 do 90 odstotkov vse električne energije na svetu. V IEA so sicer previdno optimistični in si še ne upajo trditi, da so izpusti ogljikovega dioksida, ki najbolj prispeva h globalnemu segrevanju ozračja, dejansko dosegli vrh in lahko tako pričakujemo postopno zniževanje.
Ni razloga za veselje
Podatek sam po sebi tudi še ni nikakršen razlog za pretirano veselje, saj se, kot opozarjajo v UNDP, celotni izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, pa čeprav res nekoliko počasneje. V zadnjem poročilu o doseganju zastavljenih klimatskih ciljev v organizaciji ugotavljajo, da trenutni trendi in zaveze držav ne zagotavljajo izpolnitve cilja o dvigu globalne temperature za največ dve stopnji Celzija. Ker pa izpusti ogljikovega dioksida iz energetskega sektorja, industrije in prometa predstavljajo kar 68 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, je seveda kakršen koli premik na bolje v tem segmentu razlog za optimizem.
Če so se izpusti ogljikovega dioksida v omenjenem sektorju med letoma 2000 in 2011 v povprečju povečali za 2,9 odstotka na leto, so se med letoma 2012 in 2014 za okoli 1,3 odstotka na leto, od leta 2015 dalje pa stagnirajo, kažejo podatki UNDP. Podobno kot v IEA pa tudi v UNDP opozarjajo, da je še prezgodaj reči, ali gre za nov trend oziroma ali bo stagnacija izpustov in morda celo njihovo znižanje trajen pojav.
