V Družinskem centru Mala ulica je edino ljubljansko igrišče s programom, ob igrišču lahko starši spijejo kavo, na voljo pa so tudi sanitarije, kar je sploh unikum med ljubljanskimi igrišči. Zato je priljubljeno, čeprav ni zelo veliko.
»V največji možni meri smo skušali izrabiti ta majhen prostor, zato je igrišče razdeljeno na dva dela, ki ju loči služnostna pot sosedom,« je razložila arhitektka Mateja Panter, ki je skupaj s Špelo Kuhar zasnovala tako notranje kot zunanje igrišče Male ulice. V delu ob hiši je igrišče za otroke do dveh let. Zaradi prostorske omejenosti sicer nimajo stalno nameščenih igral, a jih zato prinašajo iz notranjega igrišča, tla pa obložijo z igralno gumo. Ob njih lahko nenehno sedijo starši, saj so nameščene klopi: »Klopi so narejene kot neke vrste kača, saj so ukrivljeno oblikovane in se modularno nizajo; na njih se lahko sedi z obeh strani.«
Na drugi strani asfaltirane poti, ki jo uporabljajo za kolesarsko stezo ali pa za risalno površino za risanje s kredami, je igrišče za otroke do šestega leta. Na njem so tipska igrala, ki spodbujajo vse motorične funkcije otrok. Vsa igrala so lesena. »Lesena igrala se lepo starajo in igrišče ohranjajo v sivih in rjavih naravnih tonih,« poudarja arhitektka. Ko je igrišče že stalo, se je porodila ideja, da bi uredili še vertikalni vrt. Tudi ta je del igrišča, saj interaktivno predstavlja vodni krog. Zgoraj so oblaki, iz katerih padajo kapljice, spodaj je reka s pripetimi ribicami iz različnih materialov, da lahko otrok preizkuša različne zvoke.
Igrišče za vzgojo staršev
Kot je dejala direktorica Družinskega centra Mala ulica Eva Strmljan Kreslin, je njihovo zunanje igrišče edinstveno doživljajsko igrišče za vso družino: »Na igrišču pripravljamo dogodke, ustvarjalne delavnice, vodeno igro, kar da igrišču drugačno dimenzijo, kot jo imajo druga mestna igrišča.« Na igrišče dogodke preselijo aprila in vztrajajo do pozne jeseni, kolikor pač dopušča vreme in temperature. Poleti za senco postavijo še senčnike, letos so imeli celo škropilnik megle, ki je hladil ozračje. In še enega pod drevesom za otroke, da so se lahko špricali.
A ne glede na vse igriščne dogodke je najbolj priljubljeno igralo plezalo, medtem ko je tobogan pogosto vir prepirov, še posebno, kadar se kakšen otrok ne želi spustiti. Zaposleni Male ulice se načeloma ne vpletajo v dogajanje na igrišču, razen če otroci počnejo kaj takega, kar uničuje opremo, ali so nasilni do drugih.
»Posežemo le zaradi varnosti drugih otrok,« je dejala Strmljan-Kreslinova in dodala, da je to igrišče tudi igrišče za vzgojo staršev: »Namen družinskega centra je tudi dati staršem priložnost opazovati druge starše, njihove načine vzgoje in obnašanje in se ob tem učiti. Lahko bi rekli, da je to za starše tudi učni prostor.« Na tem igrišču se po njenem mnenju povezujejo drugače kot na drugih igriščih, deloma zato, ker ima igrišče program, deloma zato, ker na igrišče hodijo bolj ali manj stalni obiskovalci. Predvsem pa zato, je dejala Mateja Panter, ker to ni le prostor, kamor so dali igrala, temveč tu lahko otroci in starši nekaj doživijo.
