Po prepričanju enega vodilnih svetovnih raziskovalcev spanja je slednje za zdravje posameznika pomembno veliko bolj, kot smo domnevali doslej.
Nevroznanstvenik Matthew Walker, ki je zadnjih dvajset let posvetil proučevanju spanja, je prepričan, da smo v sodobnem času priča epidemiji pomanjkanja spanja, katere posledice bodo bistveno večje, kot si sploh lahko zamišljamo. Verjame tudi, da je težavo moč rešiti samo s posredovanjem vlade.
Zadnjih pet let je posvetil pisanju knjige, v kateri se z znanstvenim pristopom loteva pomembnosti spanja. V knjigi Why we sleep, o kateri so odlične kritike napisali pri The Times in pri britanskim Guardianu, piše, da bodo ljudje, ko bodo spoznali, da je pomanjkanje spanja povezano s številnimi boleznimi, veliko več pomena dajali osemurnemu spancu. Znanstveniki namreč pomanjkanje spanja povezujejo z alzheimerjevo boleznijo, rakom, diabetesom, debelostjo in slabim duševnim zdravjem. Po pisanju Walkerja je manj kot sedem ur spanja na noč občutno premalo. »Biološko smo naravnani tako, da potrebujemo vsaj sedem ur spanca,« pojasnjuje.
Sodobna družba spanje povezuje z lenobo
Premalo spanja je predvsem težava sodobnega sveta. Še pred 75 leti je manj kot osem odstotkov ljudi spalo manj kot šest ur na noč. Danes je v razvitem svetu ta odstotek povsem drugačen. Kar polovica ljudi se trudi čez dan prebiti s šestimi urami spanca ali manj. Kot pravi Walker, so razlogi za to, da spimo vse manj, očitni. Kot prvi in najbolj očitni razlog navaja svetlobno onesnaženost, ki predstavlja težavo predvsem v mestih. Eden večjih razlogov pa je tudi zabrisovanje meja med delom in prostim časom. Ne le, da je sodobni človek na delovnem mestu precej dlje, tudi doma mora pogosto opravljati s službo povezano delo. Nihče se ne želi odpovedati preživljanju časa z družino ali prijatelji, zato se večina ljudi raje odpove nekaj uram spanja.
Težave povzroča tudi to, kako sodobna družba dojema spanje. Slednje je stigmatizirano in se pogosto povezuje z lenobo in šibkostjo. Kot pravi Walker, želi biti sodobni človek ves čas videti aktiven. Zaradi miselnosti, da osem ur spijo le slabiči, se mnogi trudijo delati vtis na okolico s tem, da ji sporočajo, kako malo spijo.
Epidemijo je treba zaustaviti
Walker, ki je nekoč na Harvardu predaval psihologijo, sedaj pa na univerzi v Kaliforniji predava nevrologijo in psihiatrijo, je prepričan, da bi se preprečevanja širjenja epidemije morali loti na najvišji ravni. Potrebno bi bilo spremeniti delovni čas (stališče Svetovne zdravstvene organizacije je denimo, da je nočno delo kancerogeno) in spremeniti percepcijo spanja. To ne bi smelo biti razumljeno kot znak lenobe, pač pa kot znak skrbi za lastno zdravje.
Ljudem vselej svetuje, da naj spanju namenijo polnih osem ur, zelo pomembno pa se mu zdi tudi to, da se v posteljo odpravimo vedno ob isti uri. »Sam svoj spalni ciklus jemljem izjemno resno, ker sem videl dokaze, ki pričajo o tem, kako škodljivo je, če spanju posvečamo premalo pozornosti,« je povedal za britanski Guardian.
Tudi svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočilo, po katerem bi naj spali osem ur na noč. Dve tretjini ljudi v razvitem svetu tega ne upošteva in spi manj. Kot še piše Guardian, bi odrasli človek, ki v povprečju spi šest ur na noč, živel zgolj do šestdesetega leta, če ne bi imel na voljo zdravil in medicinske oskrbe.
