Razlogov, da poleti težje zaspimo in se tudi med spanjem pogosteje zbujamo, je kar nekaj. Eden pogostih je zagotovo ta, da je poletje nekoliko bolj hrupen letni čas. Ljudje raje ponočujejo in z ulice se tudi sredi noči sliši mlade, ki se vračajo z zabav. Mimo hitijo motorji in avtomobili, okno spalnice pa je odprto. Pogoste so poletne vročinske nevihte, med katerimi treska in grmi. Ponoči ne spijo niti živali in tako se z vseh strani sliši pasji lajež, da o glasbi iz bližnje restavracije niti ne govorimo.

Moteča svetloba in večerna zabava

Moteča je odvečna svetloba, pri čemer ne mislimo na umetno – če ne živite v kotlini, temveč nekoliko više, se zvečer stemni še kasneje kot v mestih, obdanih s hribi, in tudi zjutraj je zunaj že beli dan, pa čeprav se vam zdi dejansko še sredi noči. Poleti si pogosto tudi sami krajšamo ure spanja, saj se namesto pravočasnega odhoda v posteljo raje odločimo za malo več večerne zabave. Večerje, sprehodi, obiski lokalov … Poleti se lahko prijetnih stvari lotimo šele zvečer, zato ni nič čudnega, da smo dolgo pokonci, in je zato zaspati zagotovo težje.

Alkohol že sam po sebi vpliva na spanje oziroma nočno zbujanje ter počutje in »kozarček pred spanjem« zato ni niti malo priporočljiv, če pijemo pivo, pa se ponoči zbujamo in moramo pogosto še na stranišče. Pozno zaužiti obroki pa nam pustijo v želodcu občutek teže ali celo povzročijo pekoč občutek zgage.

Glavni razlog je vročina

Spali naj bi pri temperaturi od 16 do 18 stopinj, česar poleti dejansko ne moremo. To bi nam lahko zagotovila zgolj klimatska naprava, ki pa je vsekakor ni priporočljivo nastaviti na tako nizko temperaturo, saj bi se ta preveč razlikovala od zunanje temperature, kar pomeni, da bi telo doživelo pravi šok. Visoke temperature zraka in zračna vlaga, ki je poleti vedno visoka, vodijo v potenje in posteljnina ter spalna oblačila se kar lepijo na nas.

Od 20 do 25 odstotkov spanca preživimo v tako imenovanih fazah REM, torej v stanju lahkega spanca s sanjami – in takrat se naš nadzor nad uravnavanjem telesne temperature s potenjem (in v primeru mraza s tresavico) precej zmanjša. To pomeni, da se začne naše telo segrevati na temperaturo okolice (oziroma ob mrazu ohlajati na temperaturo okolice). Zaradi tega nam je vroče in se zbujamo.

Ohlajanje z vodo

Ne pozabite osnovnih zakonitosti fizike: topel zrak se dviga! Če je potrebno, se poleti iz spalnice v nadstropju preselite v nižje prostore. Vsekakor poleti ni priporočljivo spanje na zgornjem ležišču pograda, zato naj tudi otroci spijo na nizki postelji. In če ne gre drugače, si položite ležišče na tla … Pred spanjem (ali ponoči, ko se zbudite,) se oprhajte z mlačno vodo. Če se boste v želji po ohladitvi prhali z mrzlo vodo, ne boste naredili veliko – v prvem trenutku se boste ohladili, a vaše telo se bo na mrzlo vodo odzvalo s segrevanjem – telo namreč ne ve, da ga nalašč hladite in se odzove obrambno, torej s segrevanjem, kar pa je ravno nasprotno od želenega. Mlačna voda pa je ravno pravšnja, da vas prijetno ohladi, a telesu ne sporoča, da se je treba braniti pred mrazom.

Zaradi visokih temperatur in povišane vlage si lahko v poletnih mesecih najlaže olajšamo vroče dni in tudi noči z nekaj hladne vode. Kozarec z vodo imejte na nočni omarici in ko se ponoči zbudite, se ohladite z nekaj požirki. Če boste dali zvečer v vodo led, bo ta tudi nekaj ur kasneje morebiti še hladna in vam tako ne bo treba vstajati in hoditi do pipe

Kaj pa klima?

Nekaterim klimatska naprava ne prija, saj jih začne takoj zebsti, pa četudi se prostor shladi recimo »zgolj« na 22 stopinj. Če tudi vam ne ustreza klima, potem si je dobro kupiti ventilator, ki bo skrbel za mešanje zraka. Da v vas ne bo pihal topel zrak, postavite pred ventilator plastenko, v kateri ste prej zamrznili led – tako bo zrak bolj hladen. Ventilator naj seveda ne bo preglasen, prav tako pa naj ne piha naravnost v vas, da se ne boste preveč ohladili. Tako kot pri povišani telesni temperaturi zaradi bolezni tudi pri hlajenju v poletni vročini pomagajo hladni obkladki. Položite si hladno vlažno krpo na čelo, gležnje in zapestja ali pa se sprehodite do kopalnice in si jih ohladite s hladno vodo.

Veste, kaj je »siesta«? Popoldanski počitek, s katerim se izognemo opravkom v največji vročini, so si zamislili prav v deželah, kjer imajo z visokimi temperaturami največ težav. In ker »siesta« pomeni počitek preko dneva, ni prav nič strašno, če smo zvečer, ko je nekoliko laže dihati, dlje pokonci – spanca nam zagotovo ne manjka.

Vir: www.dormeo.net