Čeprav so z novomeške občine sporočili, da se bodo v začetku tega tedna na Glavnem trgu začela gradbena dela, se to ni zgodilo. Kot pravijo na občini, jo je delavcem in arheologom zagodlo vreme. Tako so v začetku tega tedna z enotedensko zamudo delavci začeli postavljati prometno signalizacijo in gradbiščne ograje ter pripravljati gradbišče. Za promet je že zaprt večji del Glavnega trga, po Kandijskem mostu pa poteka promet le enosmerno, iz mesta.
Kot dodajajo na občini, bodo te dni odmerjali tudi lokacije podzemne infrastrukture, postavljali gradbiščne zabojnike, skladišča ter odstranjevali spomenike in podirali drevesa. »Arheološka izkopavanja in gradbena dela se tako predvidoma začnejo v ponedeljek, 2. oktobra,« sporočajo z novomeške občine in znova opozarjajo, da vožnja čez Glavni trg ne bo več mogoča.
Nejasnosti se kar vrstijo
Kot smo poročali, s potezami občine niso zadovoljni podjetniki v mestu, saj občina še vedno ni zagotovila potrebne spremljajoče infrastrukture, recimo primernih parkirišč, na kar so opozarjali že pred dvema letoma. Prav tako ni jasno, kako bo med gradbenimi deli omogočena dostava do vrat trgovin, tudi obveščanje o prometnih zaporah, možnostih parkiranja in obvozih je nezadostno, v zavodu Grem v mesto, ki združuje na Glavnem trgu delujoče podjetnike, pa ob tem opozarjajo na velikansko poslovno škodo, ki jim jo bo prinesla leto dni trajajoča zapora mestnega jedra, ki se lahko zaradi morebitnih arheoloških najdb ali slabega vremena tudi podaljša. Po besedah Jane Murgelj iz zavoda Grem v mesto bodo tako skušali prepričati občinske svetnike in župana Gregorja Macedonija, da bi na jutrišnji občinski seji na dnevni red ponovno uvrstili točko o prenovi mestnega jedra.
Parkirišča so glavni pomislek tudi med prebivalci. Pred dvema letoma je anketa med krajani novomeške krajevne skupnosti Center pokazala, da stoodstotno podpirajo prenovo mestnega jedra. Kot pravi Matija Škof, predsednik sveta krajevne skupnosti Center, je za krajane najpomembneje, da njihovo življenje med obnovo poteka čim bolj nemoteno. »Glede parkirišč, okrog katerih se poraja največ skrbi, nam je občina zagotovila, da bomo dobili nadomestna. Med drugim smo dosegli, da naj bi dovolilnice za parkiranje v coni 1 veljale tudi v coni 2, torej tudi na kandijskem parkirišču, ki pa ga bo treba bolje urediti, saj bo glavno parkirišče tako za krajane kot za obiskovalce mestnega jedra.«
Po zalednih ulicah le prebivalci mestnega jedra
Po Škofovih besedah krajani upajo, da bo občina po obnovi uresničila tudi obljube o zgraditvi garažne hiše pod Kapitljem. Hkrati pa meni, da se z obnovo mestnega središča »morda začenja tudi pravo mestno življenje, kar pomeni, da prehoditi nekaj sto metrov ne bi smel biti problem. Seveda pa bo treba spremeniti navade.«
Kot poudarja, je vsaj polovica prometa skozi mesto tranzitnega, zato krajani zmanjšanje prometa skozi mesto podpirajo. »Smo pa pozvali občino, naj bo med obnovo čim bolj prožna glede prometa. Zato res pričakujemo, da bodo ves čas na terenu in se bodo sproti odzivali na situacijo. Si pa želimo, da občina, če ne že pred prenovo, pa vsaj potem vzpostavi neke parkirne cone izključno za prebivalce mestnega jedra.«
Stanovalce skrbi, kako bodo dostopali do svojih domov na Glavnem trgu, kar naj bi občina uredila s spremembo prometnega režima v zalednih ulicah. »Promet po ozkih zalednih ulicah naj bo namenjen izključno prebivalcem mestnega jedra in interventnim vozilom, z ustrezno prometno signalizacijo in z drugimi ukrepi, morda tudi restriktivnimi, pa naj občina zagotovi, da nepotrebnega prometa v središče mesta ne bo, recimo z ustreznim obveščanjem na križišču Seidlove ceste in Rozmanove ulice,« dodaja Škof.
»Mesto je živo, a ne na pravi način«
Krajani so prejšnji teden na sestanku s predstavniki občine izrazili tudi bojazen glede poškodb hiš, ki bi jih utegnila povzročiti prenova. »Če sem pravilno razumel, je jasno, da bo za sanacijo morebitnih tovrstnih poškodb odgovoren investitor,« dodaja Škof.
Krajani ob tem upajo, da si bo občina po obnovi prizadevala za dejansko oživitev mesta in bo vanj pripeljala vsebine tudi v smislu kulinarike, raznovrstnosti trgovin, s katerimi bi pokrili večino potreb, in seveda z obnovo tržnice. »Krajani se večinoma obračajo na nas, zato smo z občino definirali način komuniciranja, za katerega upamo, da bo deloval in da ne bomo deležni zgolj odgovorov na naša vprašanja. Upamo, da bodo naše informacije in opažanja tudi dejansko upoštevali pri ukrepih na terenu,« še pravi Škof.
