Ko sem v petek zjutraj prišel v podjetje, sem ugotovil, da sodelavcem prejeto priznanje veliko pomeni. Zelo pomembno pa se mi zdi, na kar naša generacija velikokrat pozabi, da naši starši vedo, kaj sploh delamo, saj je naravo nekaterih delovnih okolij včasih težko razložiti. Sicer pa si pravo zabavo obetamo po razglasitvi zlate gazele v Ljubljani (smeh).
Regijski izbori gazel so v šolskih centrih. Kako vidite povezanost šolskega sistema in podjetij?Izvrstno je, da je Gazela stopila v šolske centre in v dogajanje vpela dijake. Povezovanje podjetij in izobraževalnih ustanov se v primerjavi z obdobjem pred nekaj leti izboljšuje, bi bilo pa lahko še bistveno bolje. Zadnja leta dobivamo več povabil šol za medsebojno sodelovanje, smo se pa dogodkov na fakultetah udeleževali že prej. Del problema je tudi v zakonodaji. Na fakultetah na primer podjetniki še ne morejo prenašati znanja v večjem obsegu, prav tako ne morejo fakultete ustanavljati dobičkonosnih podjetij, medtem ko je to v tujini ustaljena praksa. Prav absurdno je, da ima na primer Inštitut Jožefa Stefana pri tem tudi povsem zvezane roke. Vsako inovacijo naj bi najprej patentirali, čeprav je bistvenega pomena, da daš izdelek čim prej na trg.
Kako ljudem, še posebno mladim, vcepiti nekaj več podjetnosti in samozavesti? 3fs je na primer že na začetku svoje poti smelo nagovoril Ericsson in zmagal na njihovem internem razpisu. Torej lahko palček sodeluje tudi z velikanom?Zelo jasno nam je bilo, da lahko svoje delo bodisi opravljamo v Sloveniji bodisi gremo delat v tujino. Odločili smo se, da ne bomo bežali od doma in da bomo odlično delali kar tukaj. Zbuditi več podjetnosti in zgraditi samozavest mladih je po mojem mnenju predvsem odgovornost šolstva. Gre seveda za sistemske premike, a mlade je treba opremiti s pravimi kompetencami, predvsem pa jim je treba dati samozaupanje. Imamo pa te pregovorne majhnosti Slovenci v glavah bistveno manj kot v preteklosti.
Je pa tudi res, da ste šele po dobrem desetletju postali Ericssonov svetovni partner. Verjetno je to tudi napoved dolgoročnega sodelovanja v prihodnosti?Res je. Vendar pa multinacionalke zelo težko delajo z mikropodjetji, ker so prav zaradi svoje majhnosti bolj rizična, saj lahko hitreje propadejo. Morebiti smo celo najmanjši Ericssonov partner, a medsebojno zaupanje je trdno in prav zato najboljša popotnica za sodelovanje v prihodnjih letih.
Je pa sodelovanje za vas z multinacionalkami izziv tudi zato, ker ne morejo biti tako agilne, kot ste vi, kajne?Težje, na primer, razumemo vzvode komuniciranja navzven, saj nimamo uvida v to, kako potekajo, in včasih ne vemo, kaj natančno se dogaja. Ob tem tudi ne poznamo, kako potekajo procesi odločanja pri njih predvsem pri najzahtevnejših odločitvah.
V Sloveniji imate samo enega naročnika, vaši trgi so Skandinavija, Kanada in ZDA. Ali lahko iz tega sklepamo, da slovenska podjetja še ne znajo pravilno delati?V Sloveniji trenutno delamo res samo z enim podjetjem, in sicer UCS, d. o. o., s katerim odlično sodelujemo. Smo se pa vedno trudili delati tudi v Sloveniji. Vedno, ko smo predstavljali svoje storitve in se tudi nadejali posla, smo bili premagani. A ne samo, da so velikokrat posel dobili slabši, izkazuje se tudi, da slovenska podjetja še več let potem, ko smo jim predstavili svoje izdelke, ne razumejo, v katero smer bi se morala razvijati in kako bi jim lahko mi pri tem pomagali. Drug problem pa je tudi komunikacija. V Sloveniji, kjer res nimamo velikih podjetij, ponavadi traja več tednov ali celo mesecev, da pridemo do pravega sogovornika, medtem ko v multinacionalkah to vedno steče v nekaj dneh. Iz tega bi lahko sklepali, da podjetja v Sloveniji še vedno delujejo precej lagodno in da so v njih prepričani, da se jim za večjo konkurenčnost sploh ni treba truditi. Vseeno že zaznavamo nekaj premikov v pravo smer, saj je gospodarska kriza počistila kloako, ki je nastala pred desetimi leti.
Kadrovski bazen se hitro prazni, generacije so majhne, zelo ste kritični tudi do slabega znanja, ki ga diplomanti prinesejo s fakultet. Kako boste skrbeli za ustrezen kadrovski priliv?Demografija nam res ne gre na roko, prav tako se v zadnjih desetih letih visoko šolstvo ni prav nič prilagodilo. Vsaka komunikacija z njimi mi daje občutek, da so to še zadnji braniki že preživete tehnokratične slovenske miselnosti. Prednost IT-podjetij je morebiti v tem, da so kadri za nas izziv ves čas in da imamo z njegovim pridobivanje bistveno več izkušenj kot druge tradicionalnejše industrije. Vemo, kako pridobivati dobre kadre, kako jih motivirati in zadržati. Podjetja zato veliko delajo pri tem, da bi se predstavili kot dobri zaposlovalci, to je tako imenovani employer branding. Za nas kadrovski bazen ne more biti samo Balkan, pač pa širše. IT-podjetja zato, da res lahko dobijo smetano, oglašujejo v Aziji, Iranu, Rusiji, Ukrajini, Južni Ameriki…
A v Sloveniji je kar nekaj ovir za zaposlovanje strokovnjakov iz tretjih držav…To so delovna dovoljenja, na katera se čaka predolgo. Po drugi strani pa na primer ruskemu 26-letniku, ki želi le nekaj let delati v Sloveniji, težko pojasniš tako visok strošek dela predvsem glede prispevkov. Slovenija ima visoko kakovost življenja, ki jo zagotavljamo s plačevanjem visokih davkov in prispevkov. Od države ne pričakujem korenitih sprememb v smeri davčnih oaz ali pa odločitve Bolgarije in Makedonije, ki sta v škodo delovanju države preveč znižali davke, vendar pa so na področju inženirskih plač spremembe potrebne.
Ne zaposlujete samo tehničnega kadra, pač pa potrebujete tudi družboslovce, kot na primer filozofe, ki razumejo uporabnika in trende. Pomembno je torej, da je pri kadrovanju podjetje široko usmerjeno.Minuli dve desetletji se je res zanemarila vloga inženirstva, zato smo ga v Sloveniji začeli načrtno spodbujati. Kar je prav. Se moramo pa zavedati, da samo z inženirji ne bomo prišli nikamor in da potrebujemo družboslovce. Imeti moramo odlično razmerje med levo in desno možgansko hemisfero. IT je sicer inženirska industrija, a če bi delali samo z njimi, bi imeli zelo omejeno dodano vrednost. Dodano vrednost dvigujejo družboslovci. V našem podjetju tako delajo diplomanti arhitekture, kar sem tudi sam študiral, na Novi Zelandiji pa računalniškega dizajna. Med sodelavci imamo dizajnerje, sociologe, psihologe, komunikologe, med inženirji pa so poleg računalniških inženirjev kemiki in diplomanti naravoslovnotehnične fakultete in matematike. Inženirjev je pri nas že nekaj manj kot 60 odstotkov.
Aktivno sodelujete pri izboljševanju okolja za mlada podjetja. Sodelovali ste pri oblikovanju akcijskega načrta Slovenija, država start-upov, ki pa še ni bil na vladi, četudi naj bi bil že v začetku septembra. Vlada je ukrepe napovedala za marec prihodnje leto. Je to sploh realno?Predlogi so bili tudi pri predhodnih vladah, a ta je prva, ki se je nanje aktivno odzvala. Še pred petimi leti start-upi niso bili tako pomembni, kot so na primer danes. Poleg tega so lastniki prodali Outfit7 skoraj za milijardo, kar je zagotovo dodaten motiv. Zato vlada na primer že išče ukrepe, kako olajšati kadrovanje in odpraviti ovire pri zaposlovanju tujcev. Z dokaj preprostimi ukrepi bi lahko odpravili zahtevo, da mora na primer vlagatelj za dokapitalizacijo ali solastništvo podjetja osebno priti na podpis pogodbe. Vlada pa tudi že razmišlja o spremembah ukrepov na področju mikroinvestiranja. Predstavniki vlade so zelo aktivni, kaj jim bo uspelo narediti, pa bomo še videli.
Štiri svoje izdelke ste razvili v lastna podjetja, hkrati s tem nagradili sodelavce. To se izkazuje za neke vrste pravi recept spodbujanja notranjega podjetništva.V našem primeru je to prava pot, po kateri bomo hodili še naprej in ustanavljali nova podjetja. Ali je to prava pot tudi za druga podjetja, ne morem reči. Zagotovo je primerna za tista podjetja, kjer imajo v svojih sredinah potencialne podjetnike. Mi se namreč vedno vprašamo, kaj je bolje – imeti tak kader, ki bo prej ali slej odšel ter ustvaril svoje podjetje, ali pa temu kadru pri ustvarjanju lastne podjetniške zgodbe pomagati. Izjemne ljudi je v okviru nekega sistema vedno težko obdržati. Mi se tega zavedamo in smo se odločili, da je za vse bolje, da sodelujemo, da jim pomagamo finančno in kadrovsko ter z znanjem. Tako delujejo tudi multinacionalke. Tudi v Sloveniji je že nekaj takih primerov. A več bi jih bilo lahko v večjih podjetjih.
Trenirali ste vaterpolo, na izboru Gazela v četrtek pa smelo napovedali zlato za slovensko košarkarsko reprezentanco na evropskem prvenstvu. Je pomembno, da se vaši sodelavci ukvarjajo s športom?Kadra na temelju minulih športnih udejstvovanj ne izbiramo, četudi imamo v svojih vrstah kar nekaj nekdanjih vrhunskih športnikov. Sta pa zagotovo skupni imenovalec vseh naših sodelavcev izredna vztrajnost in odgovornost.
