Družinska gazela FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic, katere trajnostna rast 53 let delovanja temelji na inovativnosti in nagovarjanju tehnološko najbolj zahtevnih kupcev, je včeraj predstavila avtomatsko robotsko celico ASP 1200 ECO, napravo za utrjevanje pristajalnega podvozja in lopatic letal po metodi mikrokovanja (shot peening). Obdelovalni center za obdelavo najzahtevnejših letalskih delov je v celoti plod njihovega znanja, njegova vrednost pa je okoli 600.000 evrov.
Prvo napravo so že prodali v Indonezijo, in sicer letalski družbi AirAsia, ki je s skupino letalskih družb največji azijski letalski prevoznik, ki letno ustvari okoli šest milijard dolarjev. V proizvodnji je že druga za Turčijo, do konca leta bi lahko sklenili vsaj še eno podobno pogodbo, saj so že nagovorili vse večje proizvajalce letal, od evropskega Airbusa, ameriškega Boeinga do kitajskega Comaca in brazilskega Embraerja, je pojasnila Mojca Č. Andolšek, direktorica podjetja.
Tehnologija za boljše vzdrževanje letal
Z uporabo nove tehnologije bodo letalski prevozniki zagotovili boljše vzdrževanje letal, s tem pa še večjo varnost, ki je na preizkušnji predvsem med vzletanjem in pristajanjem letala. V tem delu leta se namreč zgodi več kot 40 odstotkov nesreč. Tehnologija mikrokovanja namreč popravlja napake na pristajalnem podvozju in na turbinskih lopaticah v motorju letala, pa tudi na zobnikih in ojnicah ter delih, ki so pomembni za varnost letala.
Trenutno FerroČrtalič s sodelovanjem z letalsko industrijo ustvari tretjino prihodkov, njihovi kupci pa so tudi visokotehnološka podjetja, ki izdelujejo zahtevne izdelke za avtomobilsko industrijo, industrijo izdelave medicinskih pripomočkov ter jedrske elektrarne. Nedavno so začeli sodelovati s svetovno znanim proizvajalcem modnega nakita in dekorativnega stekla Swarovski ter z enim od vodilnih proizvajalcev optičnih stekel Carl Zeiss.
Podjetje velik prodajni potencial vidi tako na Bližnjem vzhodu, kjer je sicer že tri leta s svojim predstavništvom v Iranu, v Aziji kot tudi Afriki. V Iranu, ki ga vidijo kot zelo perspektivno državo in so tik pred podpisom nekaj pogodb, še vedno ključno težavo predstavlja finančno poslovanje Irana s tujino. Sodelovanje naj bi sklenili z Mapna turbine, ki je največji proizvajalec turbin in agregatov za električne centrale na svetu. »Pogodbo imamo na mizi, čakamo še na rešitev administrativnih ovir glede plačila,« je pojasnil Bojan Črtalič, prokurist podjetja.
V kratkem naj bi steklo tudi že pred leti spodbujeno sodelovanje na področju avtomobilske industrije. FerroČrtalič bo namreč za podjetje Iran Khodra testiral zobnike. Obetajo si lahko pomembno sodelovanje, saj v Iranu trenutno proizvedejo okoli 700.000 vozil na leto, njihove zmogljivosti pa omogočajo izdelavo vsaj 1,6 milijona vozil letno.
FerroČrtalič v razvoj vlaga ves svoj dobiček, denar pa pridobiva tudi z različnimi projekti. Trenutno so vpeti v kar štiri evropske razvojne projekte, med drugim Eureka in Obzorje 2020. Veliko sodeluje z Univerzo v Ljubljani, še posebno s fakulteto za strojništvo, s Kemijskim inštitutom in Institutom Jožefa Stefana, pa tudi z nemškim institutom Fraunhofer. Podjetje trenutno zaposluje 40 sodelavcev, najbolj pa potrebujejo razvojne inženirje, zagonske inženirje in tehnike ter prodajnike. Podjetje je lani ustvarilo slabe štiri milijone evrov, letos bodo prihodke dvignili vsaj za 15 odstotkov.
