Tudi v ponovnem sojenju je kranjsko okrožno sodišče predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske (SZG) Franca Terana in nekdanjega odvetnika Kristjana Gnilška spoznalo za kriva zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem. Zaradi oškodovanja zadruge jima je ponovno dosodilo dve leti in pol zaporne kazni in dobrih 4000 evrov denarne kazni za vsakega, Gnilšak pa mora vrniti še 353.000 evrov, ki si jih je po mnenju sodišča protipravno prilastil.
Teranu poleg kazni še prepoved opravljanja dela
»Sodba je skoraj identična tisti s prvega sojenja,« je ob izreku v ponovnem sojenju poudarila sodnica Marjeta Dvornik in pri obsojenih poudarila motiv koristoljubnosti. Opozorila je tudi na izrečen varnostni ukrep, ki ga je dodala – Teran še tri leta po prestajanju zaporne kazni ne bo smel opravljati dela predsednika zadruge. Za ta ukrep se je odločila zato, ker je bil Teran za takšno kaznivo dejanje med opravljanjem svoje funkcije predsednika zadruge v preteklosti že obtožen, na sodišču pa je v svojem zagovoru in jasno izpostavil tudi nadaljnje načrte o svojem delu in vlogi v zadrugi.
Kot je poudarila Dvornikova, zakon o zadrugah sicer določa, da tisti, ki je imenovan za predsednika zadruge, ne sme biti pravnomočno obsojen. To predsedniki zadruge dokazujejo z izjavo o neobsojenosti ob vpisu v razvid. Kasnejše obsodbe in njenih posledic pa zakon po besedah sodnice ne upošteva, zato Teranu nadaljnje delovanje v zadrugi preprečuje edino takšen ukrep.
Obramba napoveduje pritožbo
Nekdanji odvetnik Kristjan Gnilšak sodbe ni komentiral. Franca Terana včeraj na sodišče ni bilo, je pa njegov zagovornik Bojan Župevc že napovedal pritožbo. »Izvedenka ekonomske stroke je med sojenjem jasno opredelila, da premoženje stanovanjske zadruge ni bilo prikrajšano, kar pomeni, da ni škode, torej ni elementov kaznivega dejanja,« je odvetnik Župevc opisal razloge za pritožbo.
Dogodki, zaradi katerih sta se Teran in Gnilšak znašla na sodišču, so izpred sedmih let. Takrat je novoizvoljeni kranjski župan Mohor Bogataj sklenil poravnavo med občino in SZG v vrednosti 620.000 evrov. Denar je občina nakazala v dveh obrokih – enega na fiduciarni račun odvetnika Gnilška, pooblaščenca zadruge, drugega pa na njegov osebni račun, od koder ga je dvigoval in uporabljal za svoje potrebe, nekaj denarja pa je porabil tudi za prvotni namen – za poplačilo upnikov zadruge. Teran in Gnilšak sta tako zadrugo oškodovala za 353.000. Predsednik zadruge po besedah sodnice ni deloval kot dober gospodar, saj si ni prizadeval, da bi Gnilšak denar vrnil.
Oba obtožena je kranjsko okrožno sodišče obsodilo že januarja lani, a je višje sodišče novembra lani prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, na katero so se pritožile vse strani. Večino pritožbe obtoženih je višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno, kot utemeljene pa so sprejeli pritožbe o pomanjkljivi sodbi glede obsega škode.
