Sodnica koprskega okrožnega sodišča Orjana Trunkl je za Miho Staniča, ki je maja v domači kuhinji v Izoli umoril svojega očeta, odredila varnostni ukrep obveznega zdravljenja in varstva v zdravstveni ustanovi. Sledila je mnenju izvedenca psihiatrične stroke dr. Vanje Rejca, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega dejanja neprišteven. »Mitja Stanič je bil hud duševni bolnik. Njegova trajna duševna bolezen pa je bila vzrok za to, kar se je zgodilo,« je pojasnila odločitev. Stanič se že vse od prijetja takoj po okrutnem umoru očeta zdravi na enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru, tam bo zdravljenje tudi nadaljeval. Zdravljenje lahko traja največ pet let, v primeru prištevnosti pa bi za tako okrutno dejanje dejanje dobil najmanj 15 let zaporne kazni.
Enajstkrat hospitaliziran
Za zaprtimi vrati so zaslišali obdolženčevo sestro, obravnava pa je tudi tokrat minila brez obdolženca, saj ga sodišče zaradi bolezni in mnenja izvedencev, da sojenja ni sposoben spremljati, v Koper sploh ni vabilo. Štiri mesece po dejanju se namreč njegovo zdravstveno stanje še vedno ni bistveno izboljšalo. »Boleha za paranoidno shizofrenijo. Zaradi vpliva duševne bolezni je bila v trenutku storitve dejanja njegova sposobnosti razumeti pomen dejanj in jih obvladati praktično ukinjena,« je dejal izvedenec Rejec in povzel, da se je obtoženi zdravil od leta 2010 in da je bil od takrat enajstkrat hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Idrija. »Zaradi bolezni je razvil sovražno nastrojenost do svojih domačih, prepričan je bil, da ga zastrupljajo, odklanjal je hrano in pijačo,« je povedal izvedenec. Iz dokumentacije, ki jo je pridobil, je razvidno, da Stanič svoje bolezni nikoli ni sprejel in se zato tudi ni hotel zdraviti. Ob večinoma prisilnih hospitalizacijah se je njegovo stanje sicer izboljšalo, ko pa se je vrnil iz bolnišnice, je zdravljenje hitro opustil.
Je bilo zdravljenje optimalno?
Nazadnje je bil hospitaliziran februarja letos, marca so ga iz bolnišnice predčasno odpustili. Njegovo zagovornico je zato zanimalo, ali je bilo zdravljenje optimalno. Dr. Rejc je prepričan, da je bil v bolnišnici ustrezno zdravljen, dodal pa je, da vsak zdravnik poskuša tovrstno bolezen zdraviti tako, da poskuša v bolniku najti nekaj dobrega. »V iskanju tega pa lahko zanemari kakšno pomembno podrobnost. Poleg tega obstaja verjetnost, da pacient zdravniku kakšen simptom zataji, zdravnik pa v njegovo glavo nima uvida,« je izvedenec branil stroko. Zagovornica pa je bila kritična tudi do policije, češ da v dneh pred umorom ob resni grožnji ni primerno ukrepala.
Spomnimo, Miha Stanič je že dva dni pred umorom na številko 113 prijavil, da se bo čez dve uri zgodil umor. Ko so policisti preverili, kaj se dogaja, jim je Stanič zatrjeval, da ni klical na interventno številko, oče pa jih je pomiril, da bo sam uredil in sina naslednji dan odpeljal k zdravniku. Čez dva dni je sin očeta v kuhinji najprej napadel s kladivom in mu z več udarci prizadejal hude poškodbe glave, pozneje po smrti pa truplo še obglavil. Policisti so po klicu na pomoč v kuhinji poleg trupla našli žago, kladivo in nož, v smetnjaku poleg hiše pa kup odvrženih okrvavljenih oblačil. Analize krvi in DNK so nesporno potrdile, da so na zaseženih predmetih sledi Mihe Staniča in njegovega pokojnega očeta.
