Začetek sojenja zaradi krutega majskega umora v Izoli, v katerem naj bi sin ubil in nato še obglavil svojega očeta, je minil brez obtoženega Mihe Staniča. Petčlanski senat koprskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnica Orjana Trunkl, je namreč včeraj odločil, da bo izvedenca psihiatrične stroke najprej povprašal, ali je obtoženi 30-letni Primorec sploh zmožen sodelovati pri sojenju, za katero tožilstvo sicer niti ni spisalo obtožnice, temveč predlog za varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Stanič, ki je od aretacije in pridržanja dalje priprt na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije, naj bi svojega očeta namreč umoril pod vplivom hudih duševnih motenj.
Truplo po umoru še iznakazil
Po besedah koprske okrožne tožilke Tamare Pahor je Stanič moril v stanju neprištevnosti, ko zaradi hude paranoidne shizofrenije ni obvladoval svojih dejanj. Duševna bolezen ga je pripeljala do velikega sovraštva do njegovih domačih, sovraštvo pa se je stopnjevalo do te mere, da se je 11. maja s kladivom oziroma macolo, žago in nožem spravil na očeta. Z macolo ga je večkrat udaril po glavi in očetu povzročil hude in usodne možganske poškodbe. Nato ga je z ročno žago še obglavil in mu z nožem odrezal intimni del telesa.
Kot je včeraj pojasnila predsednica senata Orjana Trunkl, Stanič svojega dejanja med sodno preiskavo ni znal obrazložiti. Pred preiskovalnim sodnikom je tako izjavil, da se ne bo zagovarjal, tudi sicer pa ni želel govoriti in koherentnega zagovora niti ni bil sposoben. Vmes je kazal več znakov, da je še vedno hudo bolan. Med drugim je pred preiskovalnim sodnikom dajal neumestne komentarje, preklinjal, želel jesti, pel istrsko pesem La mula de Parenzo (Dekle iz Poreča) ter trdil, da umorjeni sploh ni njegov oče in da sam ni duševni bolnik.
Toda žalostna resnica je, da je imel primorski 30-letnik že dlje časa resne psihične težave, zaradi katerih se je tudi zdravil – obramba je včeraj predlagala tudi zaslišanje psihiatrinje iz zdravstvenega doma v Luciji. Policisti so že kmalu po tragediji pojasnili, da je Stanič tri dni pred umorom poklical na center za obveščanje (112) in dejal, da sta do umora še dve uri. Ko so preverjali klic, se je izkazalo, da je neznanec klical iz hiše Staničevih. Oče obtoženca je tedaj policijski patrulji pojasnil, da je najverjetneje klical njegov sin in da ga bo naslednji dan odpeljal na pregled k psihiatru. Tri dni kasneje se je zgodila tragedija.
Sojenje delno zaprli za javnost
Za nadaljnjo Staničevo usodo bo ključno pričanje sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki se včerajšnjega naroka ni mogel udeležiti zaradi nujnega zdravstvenega pregleda. Je pa svoje mnenje, na katero je tožilstvo nato tudi oprlo predlog za varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, podal že v preiskavi.
Včeraj je sodni senat zaslišal mater obtoženca oziroma ženo pokojnika, vendar pa je njeno zaslišanje potekalo za zaprtimi vrati. Mati obtoženega je sicer pred tem povedala, da sina obiskuje, da z njo tudi komunicira, dvomi pa, da bi bil sposoben spremljati sojenje.
Obramba je predlagala, da bi sojenje v celoti zaprli za javnost. Po mnenju odvetnice Danice Štrukelj Stanonik bi bilo to smotrno zaradi same oblike kaznivega dejanja, njegove izvršitve in okoliščine, da gre »za zelo osebno kaznivo dejanje, ki se nanaša izključno na obtoženega in oškodovanca«. Sodni senat je njen predlog zavrnil, saj sodna preiskava narekuje restriktivnost pri zapiranju obravnav, se je pa senat (in tudi tožilka) strinjal, da za javnost zapre zaslišanje obtoženčeve matere in izvedenca psihiatrične stroke.
