Razmah tehnologije je privedel naša življenja do najbolj udobne točke doslej. V razvitem svetu je namreč vse več delovnih mest, kjer ljudje preprosto sedimo in opravljamo neko delo s pomočjo računalnika. Vendar je zanimivo, da se že od izuma pisalnega stroja leta 1866 uporaba tovrstnih naprav ni spremenila. Še vedno se namreč neudobno sklanjamo prednje. Najbrž ste tudi že slišali, kako nevarno je lahko dolgotrajno sedenje, ki ga je v naših novodobnih življenjih ravno po zaslugi računalniških del vse več. Menda je celo bolj škodljivo kot kajenje. V zadnjih letih se je zato na trgu pojavilo kar nekaj alternativ, ki naj bi pomagale – od sedenja na velikih napihljivih žogah do uporabe delovnih miz, za katerimi delamo tudi stoje.

Nič pa se ne more primerjati z delovno mizo kalifornijskega podjetja, ki je razvilo delovno mizo altwork station. Ta na prvi pogled omogoča vse, kar bi si uporabnik računalnika lahko zaželel. Gre za popolnoma novo vizijo, kako bomo ljudje v prihodnosti opravljali delo z računalnikom na veliko udobnejši in tudi bolj zdrav način.

Ključ je prilagodljivost

Altwork station omogoča, da pred računalnikom sedimo, ležimo ali pa stojimo. Za temi tremi osnovnimi legami stoji kopica tehnološko dovršenih tehnologij, ki uporabo mize delajo izjemno intuitivno in brezhibno. Temu v prid govori tudi petletni razvoj koncepta, prav tako cena. Taka miza namreč stane okoli šest tisoč evrov – brez računalnika.

Miza na prvi pogled deluje celo nekoliko znano – kot tisti stol, na katerega se usedemo, ko obiščemo zobozdravnika. Ponuja udoben stol in ležalnik v enem, nato prostor za računalniški zaslon in dodatno podlago, kamor sta nameščeni tipkovnica in miška. Miza je v bistvu velika mehanska naprava, ki z ukazom na gumb spreminja položaje. Vse je popolnoma nastavljivo po meri uporabnika in prav to zagotavlja največje udobje in posledično bolj zdravo držo. Lahko se celo popolnoma uležete, zaslon in vse druge komponente pa vam bodo sledile, da lahko nadaljujete delo. Tipkovnica in miška v tem primeru ostaneta pritrjeni na mizo s pomočjo magnetov.

Podjetje direktorja Cheja Voigta je za razvoj mize zbralo več kot milijon ameriških dolarjev zagonskih sredstev. Investitorji so mu zaupali, ker je prekaljeni inženir letalske tehnologije, prepoznali pa so tudi potrebo po tovrstni mizi, ki predvsem meri na najbolj intenzivne računalniške uporabnike. Da to le ni miza, ki bi jo kupil čisto vsak, govori tudi podatek, da tehta kar sto kilogramov. To pa pomeni, da bo najbrž obstala tam, kamor jo bo lastnik prvič postavil. Poznejše premeščanje po hiši najbrž odpade. Sploh zato, ker je ne bo mogoče spraviti skozi klasična vrata.